Kdo vse bo dobil pomoč v času epidemije in koliko?

Ukrepi, ki jih zajema danes sprejeti zakon, bodo veljali od razglasitve epidemije 13. marca do konca maja, morda mesec dni dlje.

Zakon med drugim dodeljuje izredno denarno pomoč samozaposlenim, verskim uslužbencem in kmetom. Za marec bodo dobili 350 evrov, za april in maj pa po 700 evrov. A do prvega zneska bodo upravičeni le tisti, ki bodo dokazali upad prihodka glede na februar za vsaj 25 odstotkov, do drugih dveh, če bodo dokazali upad prihodka glede na februar za vsaj 50 odstotkov. To utegne biti težavno za številne, ki imajo izrazito projektno ali sezonsko delo – denimo turistične delavce, ki februarja tudi sicer nimajo veliko dela, zaradi koronavirusa pa bodo še nekaj mesecev ob delo in posledično zaslužek. Prav tako ta ukrep ne velja za tiste, ki delajo zgolj prek avtorskih in podjemnim pogodb.

V poglavju o davkih piše, da podjetnikom in podjetjem ni treba plačati akontacije dohodnine oziroma davka od dohodkov pravnih oseb. Prizadeti samozaposleni in kmetje bodo oproščeni plačila prispevkov, ostali samozaposleni lahko prispevke, ki zapadejo v plačilo aprila, maja in junija, plačajo z odlogom – do marca 2022. A za to morajo imeti poravnane vse zapadle obveznosti.

Vlada je pomoč obljubila tudi upokojencem. Tisti s pokojnino do 500 evrov bodo dobili enkratni dodatek v višini 300 evrov. Tisti, ki prejemajo do 600 evrov pokojnine, bodo prejeli 230 evrov. Tisti s pokojninami do 700 evrov pa bodo dobili 130 evrov dodatka.

Redni študenti, prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka bodo prejeli enkratni krizni dodatek v višini 150 evrov.

Pomoči bodo deležne tudi velike družine. Družine s tremi otroki bodo tako prejele 100 evrov, medtem ko bodo družine z vsaj štirimi otroki dobile 200 evrov dodatka – poleg tega, ki ga že prejemajo.

Kaj pa pomoč delodajalcem, podjetjem, delavcem, ki so na čakanju, na bolniški?

Za delavce, ki so na čakanju, ali ne morejo delati zaradi višje sile, bo nadomestilo plače krila država – v višini 80 odstotkov bruto osnovne plače povprečja zadnjih treh mesecev. Prav tako bo država plačala njihove prispevke.

Toda, pogoj za takšno pomoč je, da so podjetju v prvem polletju prihodki upadli za več kot 20 odstotkov glede na enako obdobje lani in da v drugem polletju ne doseže več kot 20 odstotkov rasti prihodkov glede na isto obdobje lani. Če ta pogoj ne bo izpolnjen, bo moralo podjetje pomoč kasneje vrniti. In še to: podjetja tega ne morejo izkoristiti za nazaj. Lahko pa bodo – po izteku te subvencije za čakanje na delo –podjetja delavca vseeno odpustila. Državni zbor je zavrnil amandma opozicije, s katerim so želeli delodajalce, ki bi prejeli subvencijo, zavezati, da po prenehanju izrednih razmer delavcev minimalno šest mesecev ne smejo odpustiti. 

Zakon ob tem določa, da si podjetja in samozaposleni, ki bodo prejeli pomoč države po tem zakonu, letos ne bodo smeli izplačevati dividend in nagrad, sicer bodo morali denar vrniti.

Zakon tudi določa, da bo nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije namesto delodajalcev prevzela zdravstvena zavarovalnica. Za delavce, ki v tem času delajo, bo država poravnala celotne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Tisti delavci, ki so med epidemijo najboj obremenjeni, bodo upravičeni še do kriznega dodatka. Javni uslužbenci so tako upravičeni do dodatka v višini do 100 odstotkov urne postavke osnovne plače. V zasebnem sektorju bo ta dodatek za najbolj obremenjene znašal 200 evrov. "Mislim, da bo večina delodajalcev, ki je konkurenčna in ima razvito poslovno kulturo, delavcem dala teh 200 evrov več," je o tej določbi danes dejal finančni minister Andrej Šircelj.

Zakon je bil deležen kar nekaj kritik, češ da ne pomaga vsem, a premier Janez Janša je obljubil, da je to le prvo poglavje nadaljevanke in da pripravljajo še drugi in tretji 'protikoronski' paket.