SOOČENJE: Kolikor kandidatov, toliko mnenj

Na POP TV je bilo prvo soočenje predsedniških kandidatov. Svoje argumente, stališča in ugovore so predstavili vsi doslej uradni potrjeni kandidati – Mitja Gaspari, Zmago Jelinčič Plemeniti, Darko Krajnc, Elena Pečarič, Lojze Peterle in Danilo Türk.

Kandidati o sebi

Gaspari trdi, da ni hladen. Prijatelji nameč vedo, da je topel človek, je povedal. Krajnc meni, da pri svojih 32 letih ni premlad za ''očeta naroda''. Verjame, da ima dovolj izkušenj za združevanje Slovenije. ''Predsednik mora imeti močno politično izkušnjo v Evropi. Sem ravno tam, kjer moram biti,'' je prepričan Peterle. Njegova najljubša pesem je Zdravljica, ker ''je z njo začel pot v slovensko politiko''. ''Brez Zdravljice Slovenije ni,'' je zatrdil.

Türk, ki ima za vzornika predsednika Nelsona Mandelo, je Združene narode zapustil, ker se je tako sam odločil, ne pa, kot nekateri trdijo, zaradi užaljenosti. Jelinčič Plemeniti na očitke o pijani vožnji in vpletenosti v kriminal odgovarja, da ''gre za največjo neumnost, kar jih je kdaj koli slišal''. V zaporu je bil zaradi politike, trdi. Prepričan je, da bo izvoljen, pri čemer namerava biti predsednik vseh državljanov, tudi Romov. Na vprašanje, ali je Slovenija zrela za žensko na čelu države, pa je Pečaričeva kratko odgovorila, da bomo videli.

Vsi bi pomagali

Predsedniški kandidati so se za začetek soočili z družino Kolenc iz Bovca, ki je v potresu izgubila dom. Gospod Kolenc, ki je star 84 let, jih je prosil, naj jim pomagajo, da pridejo spet domov. Peterle je pojasnil, da predsednik nima lastnih pooblastil, lahko pa prosi vlado za pomoč in zagotovitev solidarnostnih sredstev. Krajnc je prepričan, da bi moral za napake pri obnovi po potresu nekdo odgovarjati. Če bo predsednik, bo skušal pomagati, je dejal. Türk bi kot predsednik obiskal prizadete kraje in naredil načrt. Meni, da je solidarnost potrebno vseskozi razvijati. Jelinčič Plemeniti bi začel zbirati denar na način, kot je Drnovšek zbiral denar za Darfur. ''Jaz bi za razliko od Drnovška finančno pomoč zbiral za Slovenijo,'' je dejal. Gaspari bi na konkreten primer opozarjal in skušal pomagati, Pečaričeva pa je poudarila, da se s stiskami srečuje vsak dan. Tako kot Krajnc, je tudi ona prepričana, da bi za napake pri obnovi po potresu moral nekdo odgovarjati.

Jelinčič za strožje kazni

Predsednik ima med svojimi pristojnosti tudi možnost pomilostitve. Primer Uhernik se je Slovencem vtisnil v srce, ker je Martin Uhernik deset let po nedolžnem preživel v zaporu. V tem času mu je umrla žena, otroka sta odraščala brez očeta. Predsednik države Janez Drnovšek se takrat ni oglasil, pomilostil pa je na primer Danila Kovačiča (HIT) in več preprodajalcev drog. Krajnc bi se pred pomilostitvijo posvetoval, zagotovo pa bi pomilostil gospoda Uhernika. Jelinčič Plemeniti nikoli ne bi pomilostil pedofila in kriminalcev, ki preprodajajo drogo otrokom. Gaspari bi, tako kot Jelinčič Plemeniti, zaostril zakonodajo glede pedofilije in preprodaje drog, glede Uhernika pa meni, da je njegova obsodba nedopustna.

Türk ne bi pomilostil Kovačiča ali preprodajalca drog. Poudaril je, da je pomilostitev akt milosti, ki pa mora biti omejen. Moj pristop pri pomilostitvah bi bil zelo zadržan, je dejal. Pečaričeva bi preučila vsak primer posebej, pomilostila pa bi nekoga, ki bi s tem dobil novo priložnost v življenju. Peterle se zaveda, da je gospoda Uhernika krivica globoko zaznamovala, pomilostitve pa ne bi nikoli dajal po politični liniji. Če bi bili razlogi za pomilostitev, bi se odločil za ta korak, je zatrdil.

Opravičilo na mestu?

Predsednik Drnovšek se je po objavi Mohamedovih karikatur javno opravičil v imenu slovenske države in evropske civilizacije. Mnenja predsedniških kandidatov, ali je Drnovšek ravnal pravilno, so deljena. Pečaričeva se muslimanom ne bi opravičila. Prav tako se ne bi opravičil Gaspari, bi pa pozval k racionalnemu dialogu. Jelinčič Plemeniti meni, da je največja dragotina izražanje lastnega mnenja, zato opravičilo ni potrebno. Türk je poudaril, da je pravica do svobodnega izražanja temeljna. Trdi, da je šlo za umetniško svobodo, in meni, da ni bilo razlogov za opravičenje. Krajnc je prepričan, da je svoboda izražanja dovoljena, dokler ne užali drugega. Meni, da bi se morali opravičiti avtorji karikatur in ne predsednik države. Peterle je poudaril, da mora predsednik združevati, če gre za žalitev, ki lahko preraste v nasilje. Ljudje so karikature dojemali kot norčevanje, je prepričan.

Ljubljančanko motila soseda - geja

V soočenju so predstavili tudi primer pisma Ljubljančanke in odgovor Drnovška na njeno pismo. Prebivalka Ljubljane je zapisala, da sta se v blok priselila dva moška, ki sta očitno homoseksualca, ki v javnosti ne skrivata čustev. Prav tako je zapisala, da jo to moti in ne želi, da njuno javno razkazovanje čustev vidi njena vnukinja. Drnovšek ji je odgovoril, da ''javno in velikokrat že kar demonstrativno razkazovanje drugačne spolne usmerjenosti lahko upravičeno moti druge ljudi''. Gejevski aktivist, Mitja Blažič, je v odzivu na pismo predsednika zapisal, da so se nemalokrat grozote nad homoseksualci pripetile prav zaradi dejstva, da je družba želela homoseksualnost potisniti v sfero zasebnosti.

Peterle je dejal, da moramo spoštovati različnost, zato meni, da se istospolni pari ne bi smeli skrivati. Z njim se je strinjal Krajnc. Türk je dejal, da je bil odziv gejevskega aktivista razumljiv, saj meni, da nobena družba ne sme ustvarjati atmosfere netolerance in stimulirati preganjanja. "Predsednik države mora s svojim ravnanjem vzpodbujati razumevanje in mora delovati tolerantno," je prepričan. Zdi se mu popolnoma normalno, da ljudje razkazujejo svoja čustva v javnosti. Jelinčič Plemeniti je dejal, da vsak ekstrem moti. Istospolno razkazovanje nagnjenj v javnosti je ekstremno, je prepričan, obenem pa zatrjuje, da ga homoseksualci ne motijo, le če ga pustijo pri miru. Gaspari je dejal, da mora družba spoštovati različnost in manjšine, sicer ni demokratična. Pečaričeva pa je Drnovškovo pismo označila kot neprimerno. Sama hodi na Parade ponosa in pravi, da je zakon o registraciji istospolnih partnerstev neustrezen in ponižujoč.

Slovenija kot rešiteljica Kosova?

Kosovo – balkanski sod smodnika, ki lahko zaradi vse glasnejših teženj po neodvisnosti kmalu eksplodira. Jelinčič Plemeniti je proti neodvisnosti sporne pokrajine. Meni, da so Združeni narodi predlagali ''idiotski'' načrt. Če bi Kosovci razglasili neodvisnost, Jelinčič Plemeniti Kosova kot predsednik ne bi obiskal, Beograd pa bi. Peterle upa, da bo Slovenija med predsedovanjem Evropski uniji (EU) pomagala k rešitvi krize in pripomogla k sodelovanju med Srbijo in Kosovom. Meni, da enostranska razglasitev ni primerna rešitev, bi pa ravnal v skladu z evropsko politiko. Gaspari na prvo mesto ne bi postavljal gospodarskega interesa. Prepričan je, da bi se morali obe strani pogajati. Türk meni, da ''pogajanja niso nikoli brezzvezna stvar'', saj ponavadi pripeljejo do sporazuma. Ni pa zagotovo, ali bo EU enotna, je pojasnil. Pečaričeva ne bo gledala z vidika gospodarstva, temveč se bo trudila, da bi ljudje, ki tam živijo, čutili čimmanj negativnih posledic. Krajnc meni, da bi se morali o rešitvi krize dogovoriti ljudje, ki tam živijo, in ne tretja stran.

Humor ob zamenjavi himne?

V nadaljevanju so predsedniške kandidate vprašali, kaj bi storili, da bi povečali prepoznavnost Slovenije v tujini. Pečaričevo so vprašali, kako pomemben je sploh predsednik pri promociji Slovenije. Dejala je, da ima predsednik veliko vlogo - ne samo njegova podoba, tudi simbolni pomen, ki ga podoba nosi, bi veliko povedal o odprtosti družbe, je prepričana. Peterle je dejal, da je na orglice igral že pred različnimi politiki v tujini. Meni, da glasba povezuje ljudi, zato se orglicam ne bo odpovedal. Krajnc bi se trudil ponesti boljšo reklamo Slovenije v svet. Opozoril je tudi na dejstvo, da v tujini dostikrat Slovenijo zamenjajo z drugo državo. Prizadeval bi si za višjo prepoznavnost Slovenije tudi skozi to, da bi obudil razpravo o smiselnosti članstva Slovenije v zvezi NATO. Türk je dejal, da bi, če bi se mu zgodilo, da bi na uradnem srečanju zaigrali napačno himno, poklical veleposlanika tiste države, ki venomer ponavlja napako in ga prosil, da se dogovorijo o načinu, kako se takim nesporazumom izogniti. Poudaril je, da je v Sloveniji potrebno več samozavesti, več vlaganja v znanost in raziskovanje, da bi Slovenijo prepoznavali po tehnologijah.

Gaspari je dejal, da je slogan lahko še tako domiseln, toda ni nič brez vsebine. Slovenija mora izžarevati gospodarsko, politično in kulturno vsebino, potem naj bi bili problemi simbolov tudi manj izraziti. Peterle je dejal, da potrebujemo malo več humorja, ko nas zamenjujejo z drugimi državami, kot je na primer Slovaška. Jelinčič Plemeniti je opomnil, da so zgodovinski simboli pomembni, natančneje, zastava in grb so pomembni za državo. Slovenija ima po njegovem mnenju zelo bogato zgodovino, trenutni grb in zastava pa po njegovem mnenju nista primerna. Peterle se je strinjal, da so simboli zelo pomembni za vse državljane, toda zastave ne bi kar tako menjal, saj se je Slovenija z njo osamosvojila. Zdajšnjo slovensko zastavo ima najrajši. Jelinčič Plemeniti je odvrnil, da je to zaradi nepoznavanja zgodovine, saj so Slovenci že dolgo na tem ozemlju, zato ''ne moremo poudarjati le teh zadnjih 15 let''. Krajnc je za konec pozval, naj se ne delimo in naj rajši gledamo v prihodnost.

Rezidenca ali protokolarni objekti?

Za konec so predsedniški kandidati odgovorili na vprašanja dveh volivcev. Prvega je zanimalo, ali bi si predsednik za davkoplačevalski denar zgradil predsedniško palačo. Vsi kandidati, razen Jelinčiča Plemenitega, so prepričani, da rezidenca ni potrebna, saj so na voljo drugi protokolarni objekti, na primer pod Rožnikom ali na Brdu. Jelinčič Plemeniti pa je dejal, da ga lažna skromnost kandidatov ne preseneča, saj je ''tipična slovenska''. ''Imam hišo, veliko 700 kvadratnih metrov, ki pa zame ni dovolj velika,'' je dejal. Poudaril je, da bi bila rezidenca lahko objekt, kjer bi predsednik sprejemal goste.

Drugi volilni upravičenec je vprašanje zastavil Jelinčič Plemenitemu. Zanimalo ga je, ali bi mu našel zaposlitev. Jelinčič Plemeniti je v smehu dejal, da ima na mizi že okoli 300 prošenj. Če bi bil strokovno usposobljen, bi ga vzel v službo, je priznal. Pečaričeva je zatrdila, da ga ne bi zaposlila. Iskala bi svetovalce, vendar ne zgolj med prijatelji. Gaspari ji je pritrdil, Türk pa je dejal, da bi ga napotil na pristojne inštitucije, kjer bi volivcu lahko pomagali najti zaposlitev. Krajnc meni, da je v Sloveniji že dovolj nepotizma, obenem pa je poudaril, da mora imeti predsednik okoli sebe zbrane ljudi, ki jim zaupa. Peterle se s Krajncem strinja v delu, da mora imeti šef države ekipo, ki mu bo stala ob strani.

Predsedniški kandidati so si pri nekaterih temah enotni, pri drugih se njihova mnenja razhajajo. Očitno Slovence čaka napeta in raznolika tekma za predsedniški stolček.