Kdo so potencialne prve dame in kdo bi lahko postal prvi prvi mož?

V dobrem odnosu si partnerja izmenjujeta mnenja, si svetujeta pri majhnih in tudi bolj pomembnih odločitvah. Zagotovo se je vsak izmed kandidatov, ki se poteguje za mesto predsednika republike, pred sprejemom odločitve o kandidaturi posvetoval tudi s svojim življenjskim sopotnikom. Nenazadnje se bo v primeru izvolitve spremenilo tudi njihovo življenje. In prav gotovo bo iz ozadja predsednikov oziroma predsedničin življenjski sopotnik subtilno vplival tudi na njegovo oziroma njeno politiko. 

Kako je urejen status partnerja predsednika?

Vloga in status prve dame oziroma prvega moža v Ustavi nista urejena. Ureja pa jih Zakon o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike (ZZPOFPR), in sicer 14. in 15. člen tega zakona. V zakonu piše, da ima (zakonski ali zunajzakonski) partner predsednika republike "pravico do mesečnega nadomestila za kritje stroškov, ki jih ima zaradi opravljanja protokolarnih in drugih družabnih obveznosti, v višini 15 odstotkov plače predsednika republike".

Če je zakonec predsednika oziroma predsednice v delovnem razmerju, mu pripada pravica do plačane odsotnosti z dela za čas, ko opravlja protokolarne in druge obveznosti. "V tem času ima pravico do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejel za delo na svojem delovnem mestu," piše v 15. členu zakona. 

Ima pa predsednikov partner možnost, da za čas trajanja mandata predsednika prekine delovno razmerje, pri tem pa mu pravice iz delovnega razmerja mirujejo. "V tem času ima pravico do mesečnega prejemka v višini 20 odstotkov plače predsednika republike, ta čas pa se mu tudi šteje v delovno in zavarovalno dobo po predpisih o delovnih razmerjih in o socialnem zavarovanju," piše v zakonu.

Predsednikova plača je uvrščena v najvišji, 65. plačni razred, in znaša okoli 6000 evrov bruto. To pomeni, da bi prva dama ali prvi mož v tem primeru prejemala okoli 1200 evrov bruto mesečno. Neto zneski so seveda nižji, neto osnovna plača za 65. plačni razred namreč znaša okoli 3500 evra. Denar za plačilo tako predsednikove plače kot tudi mesečnih prejemkov in vseh prispevkov njegovega partnerja se zagotavlja iz državnega proračuna. 

Komu pripada naziv?

Naziv prve dame uradno pripada ženi predsednika države. Če je na predsedniškem položaju ženska, pa njenemu možu pripade naziv prvi mož. A to ne pomeni, da mora biti predsedniški par tudi uradno poročen. V 10-letnem mandatu Boruta Pahorja je to funkcijo denimo opravljala mati njegovega sina Tanja Pečar, s katero ni poročen in s katero živita ločeno. 

Pečarjeva, sicer po poklicu odvetnica, je funkcijo opravljala prostovoljno in se je vsem pravicam, ki bi ji na tej funkciji pripadale, odpovedala. "Imam samo eno kariero, odvetniško. Vse, kar je povezano z Borutovimi obveznostmi, opravim zato, ker je to lepo, ali pa zato, ker je tako treba. Praviloma je to dvoje povezano. Ni pa to moja kariera," je dejala leta 2016 v pogovoru za revijo Obrazi.

Pred njo je bila pet let prva dama Barbara Miklič Türk, žena nekdanjega predsednika republike Danila Türka, ki ni bila zaposlena in je funkcijo prve dame opravljala "poklicno". To pomeni, da je prejemala mesečni prejemek, ki po zakonu pripada zakoncu predsednika republike. 

Sicer pa je bila prva prva dama v Sloveniji Štefka Kučan, soproga nekdanjega predsednika Milana Kučana. Bila je prva, ki je nekako orala ledino in tlakovala pot naslednjim prvim damam. Čeprav tega naziva ni preveč marala, je svojo nalogo opravila z odliko, saj je ob koncu mandata, leta 2002, prejela tudi častni naziv Slovenke leta. "Ni bila le izvrstna gostiteljica najvišjih državniških obiskov, nenehno na izpopolnjevanju glede protokola, tujih navad, običajev in kultur, v čemer je zadnja leta dosegla svojevrsten slog in popolnost, ni zgolj opravljala nalog, ki jih ji je naložila funkcija njenega moža, temveč je bila ves čas tudi ambasadorka srčne kulture in omike, naših običajev in kulture, iskrena bojevnica za dobro vseh ljudi. Ljudje jo imajo radi, ker je v druženju z njimi vedno uživala in obenem odprto pokazala, da jo prizadene krivica, trpljenje in bolečina, zaradi česar je bila pogosto pobudnica ali pokroviteljica najraznovrstnejših dobrodelnih akcij. Temperamentna ženska, ki je rajši iskrena z napakami kot perfekcionistka brez duše, se je tako za vedno zapisala v srca Slovencev," so takrat zapisali v obrazložitvi.

Kaj pa se zgodi, če predsednik države nima zakonca ali partnerja? Takšno situacijo smo že imeli, ko je bil predsednik republike Janez Drnovšek. Čeprav je bil v preteklosti poročen, pa je bil v času predsedniškega mandata samski. 

"V primeru, da je predsednik ali predsednica samska, se odločitev o spremljanju predsednika, npr. ob obiskih tujih državnikov v Republiki Sloveniji, sprejme v uradu gostitelja. Vlogo gostitelja ali gostiteljice spremljevalnega programa lahko prevzame npr. generalna sekretarka ali sekretar urada predsednika oziroma druga visoka oseba na funkciji," so pojasnili v Protokolu Republike Slovenije.

Vlogo prve dame je v času predsednika Drnovška v nekaterih primerih prevzela soproga ministra za zunanje zadeve, občasno pa tudi žena predsednika vlade. V njegovem mandatu sta bila predsednika vlade Tone Rop in Janez Janša. Tako je leta 2004 denimo na sprejem pri papežu kot slovenska prva dama odšla Jadranka Rop, takratna Ropova soproga, ki se je udeleževala le najbolj pomembnih protokolarnih dogodkov. Med leti 2004 in 2006 pa smo imeli situacijo, ko sta bila samska tako predsednik republike (Drnovšek) kot tudi predsednik vlade (Janša). Nato pa se je Janša leta 2006 prvič v javnosti pojavil z Urško Bačovnik, na slovesnosti ob dnevu reformacije, istega leta pa ga je spremljala tudi na obisku v Savdski Arabiji in Kuvajtu. 

Kdo so potencialni kandidati za prvo damo/prvega moža?

Kandidate in kandidatke, ki se potegujejo za predsedniški stolček, smo povprašali o tem, kdo bo v primeru njihove izvolitve zasedel vlogo prve dame oziroma prvega moža. 

Milan Brglez je s svojo partnerko Matejo Gantar v zunajzakonski zvezi že 32 let in ima z njo dve hčerki. Mojca je po poklicu socialna pedagoginja na OŠ Žiri.  V javnosti pa je Brgleza redno spremljala na protokolarnih dogodkih že, ko je bil na mestu predsednika Državnega zbora. Če postane predsednik republike, bo torej Mateja Gantar nova prva dama. "Sama bo nadaljevala s svojim delom, je namreč socialna pedagoginja v osnovni šoli, na državni ravni bo opravljala vse zadolžitve, ki ji bodo pripadle kot prvi dami," so za 24ur.com pojasnili iz njegove pisarne. 

Anže Logar sicer svojega zasebnega življenja v preteklosti ni preveč izpostavljal, a se temu v predsedniški tekmi ne more izogniti. Če osvoji predsedniški stolček, bo njegova prva dama Anja Rustja. Po poklicu je socialna delavka in je njegova dolgoletna zunajzakonska partnerica, s katero ima tudi dve hčerki. "Kot prva dama pa bo opozarjala predvsem na sistemske pomanjkljivosti na področju sociale, predlagala izboljšave in sodelovala pri aktivnostih predsednika republike s tega področja," so sporočili iz Logarjevega štaba. Kljub morebitni novi vlogi prve dame pa bo ostala aktivna v socialnem delu in se bo profesionalno še naprej posvečala stroki, "predvsem področju sprejemanja ukrepov za izboljšanje življenjskih pogojev za osebe s posebnimi potrebami". In kako gleda na priložnost, da postane prva dama? "Kot odlično priložnost za opozarjanje na akutne probleme s področja sociale in kot aktiven sogovornik tistim, ki se trudijo izboljšati razmere na področju socialnega varstva," so poudarili. 

Janez Cigler Kralj je svojo partnerico že večkrat predstavil javnosti. Že 16 let je poročen s Klavdijo Kralj, pedagoginjo in Montessori asistentko, s katero imata štiri otroke. "Moja žena me podpira že ves čas moje politične kariere. Tudi za to kandidaturo se ne bi odločil brez njene podpore, ki bi se nadaljevala tudi v primeru moje izvolitve," je dejal predsedniški kandidat NSi. Poudaril je, da bi Klavdija tudi ob njegovi morebitni izvolitvi še naprej opravljala svoje delo Montessori asistentke, ki ji veliko pomeni. Prav tako pa je pripravljena prevzeti protokolarne obveznosti, ki jih ima žena predsednika republike. "Blizu ji je tudi ideja družbeno aktivne prve dame. V ospredje svojega delovanja na tem področju bi postavila predvsem zdrav in celostni razvoj otrok," je poudaril Cigler Kralj. 

Miha Kordiš je najmlajši med kandidati, saj ima komaj 33 let. V primeru njegove izvolitve uradne prve dame vsaj ta hip ne bi imeli. Iz njegovega štaba so namreč sporočili: "Miha Kordiš je samski, tako da na postavljena vprašanja ne more odgovoriti."

Nataša Pirc Musar je v času predsedniške kampanje morala večkrat zagovarjati posle svojega soproga. Poročena je s podjetnikom Alešem Musarjem, s katerim živi že več kot 25 let in s katerim ima sina. Aleš Musar je sicer po izobrazbi diplomiran kemik, magister naravoslovno-tehniške informatike in doktorant britanske Šole za upravljanje Univerze v Lancastru. Če bo Nataša Pirc Musarjeva postala prva predsednica republike, bo njen mož postal prvi prvi mož v zgodovini Slovenije. "Kot morebitni PRVI prvi mož bo Slovenijo predstavljal v svetu in doma predvsem skozi bogato in plemenito kulturno dediščino ter zgodovino. Za oboje meni, da sta izjemno primerni vsebini, prek katerih lahko prvi mož gradi prepoznavnost in ugled države," so sporočili iz štaba Pirc Musarjeve.

Vladimir Prebilič je poročen in oče dveh hčera. Če bo izvoljen za predsednika republike, bo prva dama postala Brigita Prebilič, ki je zaposlena kot učiteljica. Kot pravi, vloge prve dame ne bo opravljala profesionalno in ne namerava prekiniti obstoječega delovnega razmerja. "Vlogo prve dame vidi predvsem kot podporo pri nekaterih protokolarnih obveznostih. Še vedno si želi opravljati svoj poklic, v katerem uživa. Poleg tega imata zakonca Prebilič dve najstniški hčerki in v obdobju odraščanja jima je pomembno biti prisoten. Družinsko življenje se bo v primeru izvolitve dr. Prebiliča zagotovo do neke mere spremenilo in glede tega sta se s soprogo uskladila, hkrati pa bosta še naprej poskušala ohraniti čim bolj normalne družinske odnose in družinskega življenja ne preveč javno izpostavljati, predvsem zaradi otrok, ki si zaslužita zasebnost," so pojasnili iz Prebiličevega štaba. Sicer pa so ji najbližje teme s področja mladih, pa tudi okoljska vprašanja, pri katerih bi soprogu tudi največ svetovala. 

Sabina Senčar je ena od dveh ženskih kandidatk, ki se potegujeta za predsedniški stolček. Če bi postala predsednica republike, bi prvič v zgodovini dobili prvega moža. Senčarjeva je namreč poročena in ima tri otroke. Njen soprog je Tomaž Senčar, po izobrazbi inženir elektrotehnike, sicer pa direktor zavarovalno-posredniške družbe. O vlogi prvega moža ni razmišljal. "Pravi, da ima svoje podjetje ter dovolj dela, skrbi in načrtov v povezavi z njim," so za 24ur.com sporočili iz štaba kandidatke. 

Kaj počne prva dama?

V Sloveniji ni uradno določeno, kakšne so naloge prve dame oziroma prvega moža. A največkrat gre za to, da predsednika spremlja na uradnih dogodkih in obiskih doma in v tujini. Poleg tega pa sprejema tudi prve dame/može ob obiskih tujih delegacij v Sloveniji. 

Sicer pa so predpisi o protokolarnih dogodkih in njihovem izvajanju opredeljeni v Sklepu o določitvi protokolarnih pravil. V njem je določeno tudi, da Protokol Republike Slovenije med drugim pripravlja in izvaja protokolarne naloge zakonca ali partnerja predsednika ali predsednice Republike Slovenije, ne glede na spol. Pri tem gre za zagotavljanje organizacijske podpore pri pripravi in izvedbi protokolarnih dogodkov, kot so:

- sprejemi oziroma dogodki, ki so mednarodnega, humanitarnega ali širšega javnega značaja, pomembni za prepoznavnost in ugled Republike Slovenije ali za varstvo in širitev temeljnih vrednot in katerih nosilec je zakonec ali partner,

- spremstvo zakonca ali partnerja, če je povabljen na dogodke takšne narave,

- spremljevalni programi ob državniških, uradnih in delovnih obiskih predsednika Republike Slovenije v tujini, kadar zakonec ali partner spremlja predsednika Republike Slovenije v tujini,

- samostojni obiski v tujini, če zakonca ali partnerja na obisk povabi najvišji organ države gostiteljice ali gre za dogodek mednarodnega, humanitarnega ali širšega javnega značaja, ki je pomemben za prepoznavnost in ugled Republike Slovenije,

- spremljevalni programi ob državniških, uradnih in delovnih obiskih tujih šefov držav v Republiki Sloveniji.

"Naloge zakonca ali partnerja predsednika Republike Slovenije formalno niso določene, zajemajo pa lahko vse zgoraj navedeno," so pojasnili v Protokolu Republike Slovenije. Poudarili pa so še, da sta vloga in obseg angažiranosti na različnih področjih odvisna predvsem od osebnih preferenc in zanimanja partneric oziroma partnerjev predsednikov republike in njihove afinitete do izpostavljanja v družbi.