Zdenka Cerar se je rodila 17. septembra 1941 v Ljubljani in leta 1960 maturirala na klasični gimnaziji v Ljubljani. Po Pravni fakulteti se je kot sodna pripravnica zaposlila pri okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer je leta 1969 opravila pravosodni izpit. Marca 1969 se je zaposlila kot sodelavka za pravne zadeve pri republiškem sekretariatu za finance, kjer je opravljala instančno delo do septembra, zatem pa je bila oktobra imenovana za namestnico občinskega javnega tožilca v Ljubljani in od takrat tudi opravlja tožilsko delo. V petletnem obdobju na delovnem mestu namestnice občinskega javnega tožilca je med drugim vodila delo na mladoletniškem oddelku in pri tej problematiki sodelovala tudi v drugih ustanovah. Novembra 1974 je bila imenovana za namestnico okrožnega javnega tožilca v Ljubljani, ob reorganizaciji pravosodja pa je januarja 1979 postala namestnica temeljnega javnega tožilca v Ljubljani, in sicer vodja oddelka za splošni kriminal. Na tem delovnem mestu je bila do januarja 1981, ko je bila imenovana za namestnico višjega javnega tožilca v Ljubljani. Ob drugi reorganizaciji pravosodja je na istem delovnem mestu januarja 1995 dobila položaj višje državne tožilke, septembra isto leto pa je v skladu z novim zakonom o državnem tožilstvu, ki je pričel veljati isto leto, postala vrhovna državna tožilka. Cerarjevo je vlada 4. februarja 1999 predlagala za generalno državno tožilko, na to mesto pa je bila imenovana 12. marca 1999.
Milan M. Cvikl se je rodil 19. maja 1959 v Velenju. Po končanju šolanja na klasični gimnaziji v Velenju je nadaljeval študij na Ekonomski fakulteti, kjer je diplomiral leta 1983. Z magistrskim študijem je nadaljeval na smeri ekonomska analiza in planiranje in leta 1990 magistriral. Od leta 1983 je bil analitik v Analitsko-raziskovalnem centru (Narodne) Banke Slovenije, leta 1990 pa je postal pomočnik direktorja tega centra. V tem obdobju je sodeloval pri pripravi osamosvojitvene denarne zakonodaje. Cvikl je v 90. letih deloval na različnih projektih v okviru Svetovne banke, predvsem v Srednji in Jugovzhodni Evropi, in tudi v Novi Ljubljanski banki (NLB). Na ministrstvu za finance, kjer je leta 1998 postal državni sekretar za vprašanja proračuna in javnih financ, je med drugim sodeloval pri pripravi zakonodaje za področje javnih naročil in revizij javnega naročanja. Leta 2000 se je vrnil v NLB in postal pomočnik izvršnega direktorja direkcije za finančno upravljanje in podporo, spomladi leta 2001 pa izvršni direktor direkcije za finančno upravljanje, kjer je začel delovati kot glavni finančnik NLB. Trenutno je zaposlen v NLB kot direktor Centra za finančno upravljanje in pomočnik uprave od leta 2003 ter je odgovoren za vprašanja oblikovanja in nadziranja izvajanja celovitega sklopa politik in aktivnosti finančnega upravljanja za banko in skupino NLB. Predsednik države Janez Drnovšek ga je januarja letos predlagal za predsednika računskega sodišča, vendar so poslanke in poslanci njegovo imenovanje zavrnili z 42 glasovi za in 30 glasovi proti, za imenovanje pa bi potreboval 47 glasov.
Matej Lahovnik se je rodil 23. decembra 1971 v Slovenj Gradcu in se je po končani srednji naravoslovno-matematični šoli v Velenju vpisal na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1994. Po diplomi je nadaljeval podiplomski študij na smeri za splošno poslovodenje, kjer je magistriral leta 1998, ter kasneje leta 2000 doktoriral z nalogo Strateški dejavniki priključitev podjetij v državah v tranziciji. Zaposlen je na katedri za management in organizacijo na ljubljanski ekonomski fakulteti kot docent za področje managementa. Kot gostujoči raziskovalec se je izpopolnjeval na Indiana University - Kelley School of Business. Sodeloval je pri številnih znanstveno-raziskovalnih projektih in je avtor ali soavtor številnih prispevkov s področja strateškega managementa, objavljenih v znanstveno-raziskovalnih revijah in konferencah ter soavtor dveh znanstvenih monografij. V zadnjem obdobju se je ukvarjal predvsem s problematiko strateškega managementa in prevzemov podjetij.
Marko Pavliha se je rodil leta 1962 v Ljubljani, maturiral leta 1981 na bežigrajski gimnaziji, študij na pravni fakulteti pa je končal 1986. Podiplomski študij je nadaljeval na pravni fakulteti Split, kjer je magistriral leta 1989. Doktorat iz pravnih znanosti je opravil leta 1991 na kanadski Pravni fakulteti v Montrealu. Pedagoško dejavnost je začel kot asistent na katedri za upravnopravne znanosti na pravni fakulteti v Ljubljani že leta 1989, po vrnitvi iz Kanade in nostrifikaciji doktorata pa nadaljeval kot docent za transportno in zavarovalno pravo na univerzi v Ljubljani. Od leta 1999 sodeluje na pedagoškem in znanstveno-raziskovalnem področju s pravno fakulteto, ekonomsko fakulteto in fakulteto za družbene vede. Od leta 1999 je predstojnik katedre za pomorsko in prometno pravo na fakulteti za pomorstvo in promet, od leta 2003 je prodekan za znanstvenoraziskovalno delo na tej fakulteti, letos pa je postal še redni profesor za gospodarsko, transportno in zavarovalno pravo na pravni fakulteti v Ljubljani. Med drugim je tudi član nadzornega sveta IMO - International Maritime Institute iz Malte, arbiter stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije, arbiter pri Svetovni banki, generalni sekretar Madnarodnega pomorskega odbora in opazovalec pri Mednarodni uniji za pomorska zavarovanja.
Milan Pogačnik se je rodil 30. avgusta 1946 v Celju, leta 1965 je maturiral na 2. gimnaziji v Ljubljani, leta 1971 pa diplomiral na veterinarskem oddelku Biotehniške fakultete. Zatem je leta 1978 magistriral, leta 1984 pa še doktoriral s področja patološke morfologije. Pogačnik, ki obvlada angleški, hrvaški, francoski in italijanski jezik, je naziv rednega profesorja za področje sodnega in upravnega veterinarstva ter patološko morfologijo pridobil leta 1994. Leta 1990 je bil izvoljen za dekana Veterinarske fakultete, zatem pa je bil na to funkcijo ponovno izvoljen leta 1993, leta 1997 in leta 2001 za štiriletni mandat. Sicer je bil Pogačnik v letih 1994 do 1998 član sveta za visoko šolstvo, v letih od 1996 do 2002 član sveta za veterinarstvo pri kmetijskem ministrstvu, od leta 1999 do 2003 pa član sveta RS za znanost in tehnologijo. Od leta 1995 do 2001 je bil tudi predsednik upravnega odbora Univerze v Ljubljani, od leta 1996 pa je tudi guverner VetNEST, kjer je bil leta 2002 izvoljen za predsednika (Veterinary Network of Exchange Students and Teachers) in član komisije Sveta Evrope za zaščito živali pri raziskavah. Pogačnik je od leta 2000 tudi član izvršilnega odbora EAEVE (European Assocciation of Establishement of Veterinary Education), od leta 2003 pa predsednik sveta za veterinarstvo pri MKGP ter član Joint Policy Commitee EAEVE - FVE (Federation Veterinaire Europeaene) in član Scientific Advisory Committee - ECVAM (European Centre for the Validation of Alternative Methods).