Napovedane podražitve osnovnih živil so se uresničile. Med drugim so dažje cene kruha, pekovskih izdelkov, jajc, testenin in moke, ki se je med živili najbolj podražila.
Ministrstvo bo poiskalo krivce
Razloge za sedanje ali pričakovane podražitve je treba iskati pri proizvajalcih in dobaviteljih, ne trgovcih, so na današnjem sestanku ministru za gospodarstvo Andreju Vizjaku zatrjevali največji slovenski trgovci. Kot je dejal minister, želijo na ministrstvu "priti zadevi do dna", ugotoviti, kdo je odgovoren za podražitve, s prstom pokazati nanj in preprečiti nov val podražitev.
Že realiziran val podražitev in ta, ki se še obeta, ni rezultat zgolj argumentiranih podražitev na globalnem ali regionalnem trgu, temveč so nekatere podražitve tudi posledica zlorab, so prepričani na ministrstvu za gospodarstvo. Zato želijo priti zadevi do dna in se prepričati, kdo je odgovoren za te podražitve, je po današnjem srečanju v okviru Trgovinske zbornice Slovenije, ki so se ga udeležili predstavniki 11 trgovskih družb, opravičil se je Spar, povedal Vizjak.
Živilska industrija nima rezerv
Napovedana zvišanja cen živilskim izdelkom so po besedah Zagorčeve povzročila mrzlično iskanje krivca le na relaciji trgovina - živilska industrija. "Znano pa je, da je povpraševanje drugih sektorjev - predvsem energetskega sektorja - po kmetijskih pridelkih pomagalo sprožiti iskro v trgovanju in rasti cen pšenice in koruze, od katere so odvisni seveda tudi rejci živali," poudarja Zagorčeva.
Zveza potrošnikov opozarja
Slovenijo je zajel drugi val podražitev, je ob predstavitvi sedmega, zadnjega spremljanja cen ob uvedbi evra povedala predsednica Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) Breda Kutin. V celotnem obdobju spremljanja cen so se daleč najbolj podražile bančne storitve, je povedala Kutinova in dodala, da nam na tem področju manjka predvsem konkurence. Na podražitve bančnih storitev so v ZPS opozarjali že ob prvih spremljanjih cen, medtem pa so se cene za plačilo posebne položnice povzpele že na 1,70 evra. Hkrati bilance bank kažejo, da se najbolj povečujejo prihodki in posledično dobiček neobrestnih prihodkov - dvigujejo se cene posebnih položnic in elektronskega bančništva, je dejala Kutinova. Da nam manjka konkurence na bančnem trgu, kaže po besedah Kutinove tudi dejstvo, da storitve najbolj draži največja banka, nato pa tej sledijo manjše banke. "Če bi bila konkurenca normalna, bi imel tisti z največjim deležem tudi nižje cene," je dejala in izrazila obžalovanje, da se z dobrobitjo potrošnikov ne ukvarja tudi urad za varstvo konkurence.
Tudi v zadnjem spremljanju je bila med seznamom nesorazmernih podražitev storitev vrsta bančnih storitev. Elektronsko plačevanje v SKB se je podražilo za 28,57 odstotka, plačila na bančnem okencu iste banke pa za 26,87 odstotka, za 10,26 odstotka se je pri SKB podražilo plačilo pristopa pri elektronski in telefonski banki. Poleg tega so v SKB, ki ni uvedla provizije za dvig gotovine na bankomatu druge banke, zdaj to ugodnost znižali le en brezplačni dvig. V zadnjem spremljanju se je podražilo tudi vodenje osnovnega transakcijskega računa v Raiffeisen banki (za 20,60 odstotka), v Deželni banki Slovenije (7,78 odstotka), v Abanki Vipa so se za 19,86 odstotka podražili mesečni stroški za vodenje osebnega računa.
Med storitvami v zadnjem spremljanju cen sicer izstopa mesečna vozovnica za starejše občane v ljubljanskem potniškem prometu, ki je bila z novim cenikom ukinjena in obstaja le še enotna upokojenska, kar predstavlja 36,89-odstotno podražitev. Za 35,71-odstotka se je podražila voda za gospodinjstva v Murski Soboti, kar pa po utemeljitvah podjetja še vedno ne omogoča poslovanja brez izgube. Med podražitvami izdelkov je na prvem mestu s 52,56-odstotno podražitvijo polkilski polbeli hlebček v Mercatorju, ki so ga s 5. julijem izločili iz projekta trajno nizka cena. Na drugem mestu je krompir za pomfrit družbe Spar, ki se je zaradi višjih nabavnih cen podražil za 49,49 odstotka. Avgusta se je v večini trgovskih družb podražilo tudi mleko in vrsta mlečnih izdelkov. Podrobnejši seznam je sicer objavljen na spletnih straneh Zveze potrošnikov.
Marže poslovna skrivnost
Kot je pojasnila Kutinova, v zvezi trenutnih podražitev še niso analizirali, prav tako se ne morejo vključevati v razpravo med trgovci in dobavitelji. Res so se zvišale nekatere cene na svetovnih trgih, podatki o maržah trgovcev pa so poslovna skrivnost. Marže bodo po njenem mnenju sicer še predmet pogovorov, administrativno omejevanje marž pa ni realno. "Časi administrativnega socializma so mimo," je dejala Kutinova.
Bajuk: Fiskalna politika ni razlog za visoko inflacijo
Fiskalna politika ni razlog za visoko inflacijo v Sloveniji, zatrjuje minister za finance Andrej Bajuk. To kažejo podatki o gibanju javnih financ v zadnjih letih, saj se primanjkljaj celotnega sektorja država zmanjšuje. "Glavni vzrok za visoko inflacijo je zunanje narave in ima dva ključna vira: cene hrane ter vpliv cene nafte in naftnih derivatov," je pojasnil Bajuk.
Gibanje cene hrane je Bajuk označil kot svetovni fenomen, trend v Sloveniji pa je doslej vedno sledil trendu iz Evrope. "Od drugega letošnjega četrtletja pa so se cene hrane v Sloveniji začele zviševati hitreje kot drugje v Evropi. Zaenkrat še ni jasno, zakaj je to tako, potekajo pa glede tega že podrobne analize," je dejal. O razlogih za visoke cene hrane obstaja več teorij, po Bajukovih ocenah pa bi bilo dobro, da bi bil sektor hrane v Sloveniji bolj izpostavljen konkurenci.
Sindikati grozijo s stavko
Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je po besedah njenega predsednika Dušana Semoliča skrbelo, da je vlada ob rasti inflacije le opazovalec. "Šele v torek je premier Janez Janša na to opozoril in šel v svojem nastopu v pravo smer. A štela bodo le dejanja," je dejal in hkrati opozoril, da v Sloveniji ostaja osnovni konflikt med kapitalom in delom. Za ZSSS je po Semoličevih besedah vprašanje inflacije in cena hrane eno najbolj pomembnih. "Za nas pa je pomembno tudi, da lastniki kapitala znižajo pritiske na uprave in znižajo svoje apetite; da se obnašajo po načelu družbeno odgovornega kapitala," je poudaril.
"Prvi konflikt v teh razmerah bo okoli delavskih plač. Normalno je, da jim bomo sindikati stopili v bran, da se te najmanj usklajujejo z inflacijo," je opozoril Semolič. Kot je dodal, se nekateri ob takšnih napovedih zgražajo, ne kažejo pa na tiste, ki kujejo visoke dobičke. Takšno obnašanje in zastoji v pogajanjih o plačah med sindikati in delodajalci, zlasti zastoji pogajanj na ravni panožnih pogodb, silijo sindikate v splošno delavsko stavko, je poudaril.
