Kdo si (sploh) še lahko privošči smučanje?

V Sloveniji imamo 12 gorskih smučarskih centrov – Kranjska Gora, Krvavec, Golte, Rogla, Kope, Soriška planina, Velika planina, Mariborsko Pohorje, Cerkno, Vogel ter nedelujoča Kanin in Stari vrh. Štiri med njimi so večja, kar pomeni, da imajo več kot 10 žičniških naprav. Skupaj imamo okoli 230 kilometrov smučarskih prog – 85 km modrih, ki so najmanj zahtevne, 114 km zahtevnejših rdečih in 27 km najzahtevnejših črnih prog. Največje smučišče je Mariborsko Pohorje z dobrimi 40. kilometri prog, edino, ki se razprostira nad 2000 metri nadmorske višine, je propadajoči Kanin. Malo pod dva tisočaki sta Krvavec in Vogel.

200 evrov za en dan smučanja

Vogel sva s snemalcem obiskala prejšnji teden. Bil je sončen dan, prava zimska pravljica, ki je privabila mnoge smučarje. Tudi družino Cvetko, ki je kolebala med Krvavcem in Voglom, a se potem odločila za slednjega. To smučišče je specifično, ker ima le naravni sneg. Zasneževanje je sicer po spremembi Zakona o Triglavskem narodnem parku dovoljeno, a je težava v vodi. Ni je dovolj, da bi zasnežili celotno smučišče, morali bi namreč imeti še eno akumulacijsko jezero, pri katerem pa se zapleta s soglasji. Naravni sneg je sicer tisto, kar mnogi smučarji cenijo, ker – tako kot Martin Vodušek – pravijo, da jih spominja na smučanje nekoč. Vodušek ob tem poudarja še, da so bile nekoč drugačne predvsem vremenske razmere in cene. Vogel za štiričlansko družino ponuja družinsko smučarsko karto. Cvetkovi so jo kupili, ko smo jih vprašali, koliko jih stane en dan smučanja, je mami Andreja pojasnila: "Z zvrhano mero skromnosti okoli 200 evrov." V ta znesek ni vključena celodnevna prehrana, ker so si nekaj hrane prinesli s seboj. In kolikokrat si v sezoni smučanje lahko privoščijo?

Alenka Dovžan: V mojih časih drugega kot smučanja ni bilo

Alenka Dovžan je tista slovenska smučarka, ki je leta 1994 osvojila eno od treh bronastih kolajn na zimskih olimpijskih igrah v Lillehamerju. Je tista smučarka, ki vedno znova brez dlake na jeziku, tokrat pa tudi z nekaj bolečine in razočaranja, govori o smučanju nekoč in danes. Od decembra do marca sploh ni bilo vprašanje, da ne bi bilo snega. Tako da smo bili ves čas na smučišču, to je bilo naše igrišče, pripoveduje za 24ur Inšpektor. V naših koncih so bile zime ostre in hladne, nismo imeli na voljo raznih aktivnosti, kot jih imajo otroci danes. Pa so pač smučali. Res je tudi, da je bilo smučanje nacionalni šport, vrhunski smučarji pa narodni junaki. Saj drugega nismo gledali po televiziji kot pa Matejo Svet, Bojana Križaja, se spominja Dovžan. Sama je prva smučarske zavoje naredila na smučišču v Mojstrani, ki je eno od redkih manjših smučišč, ki še deluje. Mnoga so namreč zaradi pomanjkanja snega in sodobne infrastrukture propadla.

Kaj je rešitev za slovenska smučišča

Naša smučišča bodo preživela le z umetnim zasneževanjem, je prepričan lastnik smučišča Kope, ki je obenem tudi predsednik Združenja slovenskih žičničarjev, Boštjan Paradiž. Opozarja, da so predvsem večji centri v zadnjih dveh letih z evropskim denarjem naredili velike premike. Na Kopah so dobili sodobno vlečnico in dve novi štirisedežnici. Podobno na Golteh. Na Krvavcu šestsedežnico z ogrevanimi sedeži, na Pohorju poleg štirisede še vmesno postajo krožne kabinske žičnice. Na Voglu novo krožno kabinsko na Zadnji Vogel, na Rogli ogrevano šestsedo. Tudi Velika Planina ima moderno šestsedžnico, Trije kralji novo štirisedo, na Cerknem so dve napravi posodobili. Nujno je torej vlaganje v infrastrukturo, čemur pritrujuje tudi Miha orel, ustanovitelj ene od smučarskih šol. Infrastruktura je tista, ki naredi razliko, opozarja Orel. Smučarsko šolo ima namreč tudi na enem od italijanskih in na enem od avstrijskih smučišč. Kljub temu pravi: Želim si, da bi denar zapravljali doma. Da pa bi se to zgodilo, je treba gostom, poudarja Paradiž, ponuditi dober kot radi rečemo price/performance oziroma razmerje med ceno in uslugo. To pomeni servis, trgovino, kakovostno hotelsko storitev, gostinsko ponudbo in tudi zabavo, tako imenovani apres ski. V prispevku ob 19.00 boste videli, kdo je nedavno tega zabaval množico na Kopah.

Pokazali vam bomo tudi nekatere cene smučarskih kart pri nas. Pa primerjavo z bližnjimi smučišči čez mejo. Z Miho Širca iz turistične agencije Kompas smo se pogovarjali o tem, kakšne so cene počitniških oddihov v toplih krajih v primerjavi s cenami smučanja. Pogledali smo tudi, koliko pa danes stane smučarska oprema? Cena izposoje opreme namreč pada s številom dni najema: za več dni kot si jo izposodite, cenejša je. Kaj torej pravi računica, kaj je glede na to koliko smučate bolj smotrno: izposoja ali nakup?

Tabori zveze Anite Oguln – ZPM

Družin, ki si ne morejo privoščiti niti enodnevnega izleta, kaj šele smučanja ali toplih krajev, je medtem vse več, pojasnjuje Nina Balent Čekon iz Zveze Anite Ogulin, ki ravno zaradi tega vsako leto organizira tedenske tabore. "To so smučarski tabori, predvsem pa tabori druženja, na katerih zares uživajo," pravi. Približno 50 otrok bo med tokratnimi počitnicami letovalo v Kranjski Gori, tam bodo dobili vso opremo, tudi za prevoz bodo poskrbeli. A tisto, kar šteje največ, pripoveduje Balent Čekon je: "Ta občutek, ko otrok vidi strmino pa misli, da ne bo zmogel ... Potem pa zmore. To je neprecenljivo za njegovo samopodobo."