Med najbolj znanimi kandidati so vrhovna tožilka Barbara Brezigar, sodnik na evropskem sodišču za človekove pravice Boštjan M. Zupančič in nekdanji ustavni sodnik Peter Jambrek. Nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča Mitja Deisinger pa se je odločil, da ne bo kandidiral.
Barbara Brezigar se poteguje za štiriletni mandat v Eurojustu, ki skrbi za mednarodno sodelovanje držav članic Evropske unije v kazenskih zadevah. "Sodelovala sem v veliko primerih mednarodnega kriminala z vidika tožilstva in ker imam te izkušnje, ki so za Eurojust potrebne, sem se odločila, da kandidiram," je o svoji kandidaturi povedala Brezigarjeva. Druga kandidatka za članico Eurojusta je novogoriška tožilka Malči Gabrijelčič.
Za šestletni mandat sodnika na sodišču evropske skupnosti, ki zagotavlja spoštovanje evropskega pravnega reda, se potegujejo Boštjan M. Zupančič, ki je od leta 1998 sodnik na evropskem sodišču za človekove pravice, bil pa je tudi ustavni sodnik. Tudi drugi kandidat Peter Jambrek je bil ustavni sodnik, zdaj pa je prodekan na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije. Tretji kandidat je dekan ljubljanske Pravne fakultete Marko Ilešič.
Največ možnosti naj bi imel Zupančič. Jambrek naj bi bil preveč vpleten v politiko, Ilešiču pa naj bi manjkalo evropskih izkušenj. Zupančič in Jambrek sta že leta 2001 skupaj kandidirala za evropsko sodišče za človekove pravice, vendar je bil izbran Zupančič.
Pravosodno ministrstvo je dobilo še dve prijavi za sodnika sodišča prve stopnje, ki se ukvarja s tožbami v zvezi z odločitvami organov Evropske unije, in eno prijavo za ad hoc sodnika za varstvo osebnih podatkov. Zdaj je na vrsti predsednik države.
Imena izbranih kandidiatov naj bi bila znana do konca februarja, svoje funkcije pa bodo zasedli prvega maja, ko Slovenija postane članica Evropske unije.