Kdo s kom v pokrajino

Pokrajina SAŠA s sedežem v Velenju?

V okviru sicer še neuradno napovedane delitve Slovenije na 14 pokrajin si bo za samostojno pokrajino prizadevalo tudi devet občin zgornje Savinjske in Šaleške doline z Velenjem kot edino mestno občino. Tako imenovano pokrajino SAŠA sestavljajo občine Velenje, Šoštanj, Mozirje, Gornji Grad, Nazarje, Luče, Ljubno, Solčava in Šmartno ob Paki, ki imajo skupno 60.900 prebivalcev.

Občine omenjene regije sestavljajo zaključeno geografsko, gospodarsko, kulturno in socialno celoto, druži jih tudi skupna problematika. Sedež regije naj bi bil v Velenju, a se o tem še niso dokončno dogovorili.

Na Goriškem je največja težava ime

Na severnem Primorskem je sedež lahko le v Novi Gorici, ki je že zdaj kulturno in gospodarsko središče območja. "Zagotovo bo sedež bodoče regije v obstoječi stavbi Mestne občine Nova Gorica, sicer pa ne zagovarjamo koncepta centralizirane pokrajine," je pojasnil tamkajšnji župan Mirko Brulc. Posamezne pokrajinske institucije pa naj bi imele sedež v subregijskih centrih, se pravi v Tominu, Idriji in Ajdovščini.

V regiji, kjer se ne morejo poenotiti glede imena, se o procesu regionalizacije formalno še niso pogovarjali. Tudi pogovorov z vlado in ministrstvi še ni bilo, saj nas k dialogu še niso povabili, je pojasnil Brulc. Novogoriški župan sicer meni, da so pokrajine nujno potrebne, severna Primorska pa je glede na mrežo institucij regijskega pomena na proces regionalizacije "zares pripravljena".

Na Gorenjskem še čakajo

Gorenjski župani, državnozborski poslanci in predstavniki regionalne razvojne agencije se nadejajo, da bo Gorenjska postala pokrajina v okviru sedanjega pojmovanja regije, v katero bo po lokalnih volitvah vključenih osemnajst občin. Bistvenih podatkov glede organizacije pokrajin pa vsaj zaenkrat še nimajo in z vsemi aktivnostmi na tem področju čakajo, dokler ne bo država sprejela zakona o regionalizaciji.

"Ta zgodbe glede pokrajin se vrti in do leta 2008 bodo pokrajine zagotovo ustanovljene, kakšne bodo, pa se še ne ve točno," je pojasnil državnozborski poslanec z Gorenjske Borut Sajovic. Marsikje imajo občine težave z umestitvijo v pokrajine, na Gorenjskem pa te težave ni, saj je bila Gorenjska skozi zgodovino precej enotno omejena, je še dejal. Sedež naj bi bil v Kranju.

Gorenjska sicer se sicer v zadnjem času vse bolj povezuje in tudi na državnem nivoju nastopa bolj enotno. "Če bomo sodelovali si od pokrajine lahko obetamo koristi zaradi skupnega nastopa pred državo in oblikovanja večjih projektov za črpanje evropskih sredstev," je prepričan Sajovic.

V Pomurju različni pogledi na regionalizacijo

Za Pomurje je bilo večkrat slišati očitke, da je napravljeno umetno in da Prekmurje na levem bregu Mure ni naravno združljivo s Prlekijo (in delom Štajerske) na desnem bregu. Vendar pa je pokrajina v zadnjih desetletjih zaživela kot celota s številnimi skupnimi projekti, takšno pa jo velika večina vidi tudi v prihodnji regionalizaciji Slovenije. Na novo ureditev se že pripravljajo, najbolj v Murski Soboti, in s tem se načeloma strinjajo tudi v Gornji Radgoni in Ljutomeru, kjer pa obenem opozarjajo, da so opcije še odprte in da si želijo tudi tesnejšega povezovanja na desnem bregu Mure.

Stališče, da naj nova pokrajina zajeme meje statistične regije, torej Pomurja, kjer so nekdanje štiri velike občine oziroma zdajšnje upravne enote Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, so že zavzeli v klubu pomurskih poslancev.