Se bo moral Zalar zagovarjati zaradi Masleše?

Državni zbor je glasoval o imenovanju Branka Masleše. Pri glasovanju se je nekoliko zapletlo. Poslanci so s 47 glasovi za in 32 proti, navzočih je bilo sicer 83 poslancev, potrdili sklep o imenovanju Masleše za predsednika vrhovnega sodišča, a se je nato oglasil poslanec SDS Rudolf Petan, ki je povedal, da mu naprava za glasovanje ne deluje. Po petminutnem premoru so pristojne službe državnega zbora ugotovile, da je z napravo vse v redu in da je glasovanje veljavno.

Maslešo so že prej podprli sodni svet, občna seja vrhovnega sodišča in večina koalicije, vključno s premierjem Borutom Pahorjem. Zaradi domnevno sporne vloge Masleše pred in v času osamosvajanja Slovenije pa so imenovanju nasprotovali v opoziciji in v Zboru za republiko. Očitajo mu predvsem domnevno sporno ravnanje ob ogledu kraja ustrelitve prebežnika na jugoslovansko-italijanski meji 7. julija 1984, ko je Masleša opravljal delo preiskovalnega sodnika.

Z ministrstva za pravosodje so sporočili, da so z imenovanjem Masleše zadovoljni. "V demokraciji, kjer velja ustavno načelo delitve oblasti na tri enakovredne veje oblasti, je ne le primerno in spodobno, temveč tudi nujno, da ima tako kot vlada in parlament tudi Vrhovno sodišče RS svojega predsednika, prvega med enakimi," so zapisali v izjavi za javnost. Dodajajo, da so pred novim predsednikom številni izzivi, najbolj zahtevna pa bo verjetno naloga, da zagotovi večjo stopnjo zaupanja družbe v delovanje sodstva.

SDS pripravlja izredno sejo oziroma interpelacijo

Vinko Gorenak (SDS) pa je povedal, da že pripravlja gradivo za izredno sejo oziroma interpelacijo Zalarja. V njegovi poslanski skupini se bodo o tem, kakšna bo razprava, še odločili. Gorenak obžaluje današnje soglasje večine poslancev k imenovanju Masleše na mesto predsednika vrhovnega sodišča. Slovenija pa je na vrh sodnega sistema postavila človeka, katerega preteklost po mnenju poslanca SDS ni razčiščena, opozarja poslanec SDS. Po njegovem mnenju je dokazljivo, da je Masleša v letu 1984 sodeloval v procesu kršenja človekovih pravic, kar je bilo tudi po zakonu iz tistega časa kaznivo. "Koalicija kakor koli poka po vseh šivih, je ob ideoloških temah, ko gre za ohranjanje preteklosti in ljudi iz tistega sistema, nepremagljiv železobeton," je še dejal.

Že Jože Tanko (SDS) je še pred glasovanjem predlagal, da bi o imenovanju Masleše in o razmerah v sodstvu razpravljali na izredni seji, a so poslanci njegov predlog zavrnili.

Masleša ima podporo koalicije

Pravosodni minister Aleš Zalar je v obrazložitvi predloga med drugim povedal, da kandidat uživa tako podporo v stroki kot širše. Prav tako sta ga podprla Sodni svet kot obča seja vrhovnega sodišča in to potem ko sta se že seznanila z nekaterimi očitki, je poudaril Zalar. Spet je zatrdil, da je preveril dejstva in ugotovil, da je Masleša 7. julija 1984 ob ogledu kraja umora prebežnika na tedanji jugoslovansko-italijanski meji korektno opravil svoje delo preiskovalnega sodnika.

Poslanec SD Miran Potrč je v imenu poslanske skupine napovedal podporo Masleši. Tudi Potrč je omenil podporo Sodnega sveta in obče seje vrhovnega sodišča Masleši in poudaril, da je kandidat tudi na seji mandatno-volilne komisije utemeljeno zavrnil vse očitke. Zakonito vodeni postopek imenovanja prekiniti tik pred koncem bi bilo po njegovem prepričanju neodgovorno.

Franco Juri (Zares) je napovedal, da bo večina poslancev iz njihove poslanske skupine podprla kandidata, medtem ko imata dva "ločeni mnenji". "Nahajamo se pred poskusom politizacije postopka," je opozoril in ob tem je izpostavil potrebo po spremembi postopka izbire predsednika vrhovnega sodišča oziroma "prilagoditev evropskim normam".

Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic je izpostavil, da je bilo danes več razprav povezanih tudi z očitki, da je postopek imenovanja predsednika vrhovnega sodišča neustrezen. Tudi sam meni, da je treba postopek prilagoditi tako, da bo o tem odločala stroka. Tisti, ki danes imenovanju Masleše nasprotujejo, pa nasprotujejo prav mnenju stroke, saj sta Sodni svet in obča seja vrhovnega sodišča kandidata podprla, je pojasnil Sajovic. Kako bo glasoval DeSUS, pa ni še jasno.

'Vrhunec političnega sprenevedanja in politikantstva'

Po besedah Vinka Gorenaka (SDS) minister ni vezan na mnenje obče seje vrhovnega sodišča in Sodnega sveta. Po njegovih besedah postopek ni bil tako transparenten, kot se zatrjuje, saj obrazložitev za podporo kandidatu omenjena organa nista podala. Spet je opozoril, da niso znane podrobnosti v zvezi z ogledom omenjenega prebežnika in poudaril, da jih minister Zalar ni preveril.

Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je predlog za imenovanje Masleše ocenil kot "vrhunec političnega sprenevedanja in politikantstva", saj je za koalicijo po njegovem mnenju edino merilo za imenovanje politična lojalnost. Kot je poudaril, v SLS pričakujejo strokovno in moralno nesporen predlog za predsednika vrhovnega sodišča.

V prvem odzivu na Zalarjev predlog so v SNS napovedali, da bodo Masleši nasprotovali.

Kdo laže in zakaj?

V javnosti so se pojavile različne interpretacije tega dogodka. Ustavni sodnik Jan Zobec in nekateri vrhovni sodniki so trdili, da je bil Masleša nad ustrelitvijo navdušen. Na drugi strani pa sta priči dogodka – zapisničarka Edvarda Rutar in tedanji javni tožilec v Kopru Milan Mesar zapisala, da je bil Masleša nad usmrtitvijo zgrožen.

V javnost je nato prišlo še pismo nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Franca Testena, v katerem je zapisal, da so napadi na Maslešo posledica vodstvenih apetitov vrhovnega sodnika Marka Šorlija.