Kdo nas bo reševal?

Komisija za nadzor proračuna in drugih javnih financ vlado poziva, naj izvajalca nujnih helikopterskih prevozov izbere na podlagi mednarodnega razpisa, pri čemer naj bo glavno merilo kakovost storitev. Člani komisije pa se niso opredelili do vprašanja, ali naj do tedaj prevoze opravljata vojska in policija ali pa Avto-moto zveza Slovenije (AMZS).

Predsednik komisije Milan M. Cvikl (LDS), ki je sklical današnjo nujno sejo, je članom sprva predlagal sklep, s katerim bi vladi naložili odpravo uredbe, ki je za izvajalca nujne helikopterske pomoči določila AMZS. Vlada naj bi področje uredila v skladu z veljavno zakonodajo, do tedaj pa bi prevoze opravljali Slovenska vojska in policija.

Koalicijski poslanci so po drugi strani menili, da je bilo opravljanje prevozov s strani vojske in policije prav tako nezakonito, poleg tega pa so se storitve AMZS izkazale za mnogo bolj učinkovite. Zato so se zavzemali, da bi prevoze do izbire novega izvajalca opravljal AMZS.

Po več kot triurni razpravi so člani komisije odločitev o tem, kdo bo v vmesnem obdobju opravljal prevoze, prepustili vladi, ki naj bi sicer v četrtek sporno uredbo spremenila. Vladi pa so s sklepom, ki ga je predlagal poslanec SDS Rudi Veršnik, naložili, naj novega izvajalca izbere z mednarodnim razpisom, pri čemer pa naj bo glavno merilo kakovost storitev in ne cena. Vlada naj poleg tega storitve nujne helikopterske pomoči izvaja tako, da je odzivni čas najhitrejši in da so helikopterji opremljeni s specifično opremo, namenjeno urgentnemu helikopterskemu reševanju.

Vojska in policija prepočasni

Minister za zdravje Andrej Bručan je članom komisije pojasnil ves potek izvajanja nujne helikopterske pomoči. Vojska in policija sta helikoptersko reševanje izvajali od leta 2003. Šlo je za pilotski projekt, ki pa se je pokazal kot le deloma sprejemljiv. Odzivni čas reševanja je bil namreč trikrat daljši kot v drugih evropskih državah, posadke za reševanje niso bile vedno na razpolago, poleg tega pa vojska in policija nimata ustreznih licenc.

Zato je vlada konec leta 2005 spremenila uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč, s katero je izvajanje nujne helikopterske pomoči naložila AMZS. Ko pa je ministrstvo za zdravje uredbo poskušalo izvršiti, se je izkazalo, da to ni mogoče. Z izvajalcem bi namreč moralo skleniti pogodbo, kar pa ni bilo mogoče zaradi predpisov s področja javnega naročanja in javno-zasebnega partnerstva.

Zanimivo je, da je vlada tudi v svoji uredbi, s katero je posel dala AMZS, predvidela policijo in vojsko kot rezervi za reševanje. Vojska in policija naj bi lahko opravljali reševanje le v izrednih razmerah, kot so denimo naravne nesreče, je opozoril pravnik Rajko Pirnat, ki ga je ministrstvo za zdravje najelo za pravno mnenje glede helikopterskega reševanja. "Dokler se to opravlja v izrednih razmerah, ni problem, težava pa nastane, ko se to začne opravljati komercialno," je izjavil Pirnat. In ker Zavod za zdravstveno zavarovanje vojski in policiji plačuje za reševanje tudi v razmerah, ki niso izredne, je to komercialna dejavnost.

Vlada bo zato na četrtkovi seji uredbo znova spremenila, nova uredba pa ne bo več neposredno določala izvajalca, pač pa bo najugodnejši izvajalec izbran na razpisu. Po Bručanovih besedah pa ni sprejemljivo, da bi storitev še naprej izvajali vojska in policija.

Bručan razburil Mateja in Erjavca

Pomembna je kakovost in ne cena

Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Borut Miklavčič pa je na seji spomnil, da so pogodbe o sodelovanju z vojsko in policijo še veljavne. Zato upravni odbor ZZZS ni sprejel aneksa k splošnemu dogovoru za leto 2006, po katerem bi helikopterske prevoze izvajal AMZS. Z javnim razpisom in podelitvijo koncesije bi problem rešili, pravi Miklavčič, ki pa si želi, da bi bil izbrani ponudnik bistveno cenejši od AMZS. Njegova ponudba namreč prinaša vsaj štirikrat zahtevnejše finančno breme, kot ga ima zavod z dosedanjimi izvajalci, torej vojsko in policijo.

Ciril Testen (NSi) je po drugi strani poudaril, da je cena sicer ena od pomembnih stvari, a ko gre za zdravje, zanj ni ključna. Prepričan pa je tudi, da v primeru mednarodnega razpisa cena, ki jo zdaj računa policija ali vojska, ne bi vzdržala preverbe. "Mislim, da dumpinške cene v EU niso dovoljene," je poudaril Testen, ki pravi, da se helikopterske polete vojske in policije plačuje "skozi drugo obliko, potem pa je lahko cena za tak način nižja".

Veršnik je opozoril, da sami zdravniki, ki v praksi sodelujejo pri nujnih helikopterskih prevozih, opozarjajo pri prevozih vojske in policije na vrsto pomanjkljivosti. Med drugim je daljši odzivni čas, saj ti helikopterji niso opremljeni za nujno medicinsko pomoč, poleg tega niso ves čas dosegljivi. Sistem, ki se je vpeljal v zadnjem mesecu, naj bi bil veliko primernejši, saj je odzivni čas trikrat krajši. Kot je še poudaril Veršnik, se ti standardi ne smejo zniževati.

Breda Pečan (SD) je prepričana, da je tako kot pri operacijskih mizah tudi v primeru helikopterskih prevozov odpovedala ekipa, ki na ministrstvu za zdravje skrbi za javno naročanje. Pri tem je spraševala, zakaj se ni na podlagi izkušenj v času pilotskega projekta razmišljalo o morebitnih izboljšavah pri opremi in organizaciji za prevoze, ki sta jih opravljali policija in vojska.

Odstavitev Bručana?

Cvikl je minuli teden ocenil, da je vlada z odločitvijo o izboru Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) kot izvajalcu nujnih helikopterskih prevozov odprla pot korupciji in da bi moral premier Janez Janša razmisliti o odstavitvi ministra za zdravje Bručana. Po Cviklovih besedah je vlada odločitev sprejela "brez razpisa in z neposredno politično voljo", v nasprotju z zakonoma o javnih naročilih in o javnih financah ter mimo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za sklic seje se je odločil, ker naj bi tako preprečili škodljivo ravnanje vlade, ki je brez pogodbe in "z ustnimi naročili" sklenila posel z AMZS.

Da odločitev vlade, da lahko AMZS poleg policije in Slovenske vojske edina opravlja helikopterske prevoze za potrebe nujne medicinske pomoči, ustreza definiciji korupcije, je ugotovila tudi komisija za preprečevanje korupcije. Predsednik komisije Drago Kos, ki bo načelno mnenje posredoval tudi policiji, tožilstvu in računskemu sodišču, pričakuje, da bo ministrstvo za zdravje čim prej zakonito uredilo način helikopterskih prevozov.

Kot je znano, AMZS in Flycom od petka po 17. uri ne bosta več opravljala nujnih helikopterskih prevozov. A ministrstvo že ima zagotovljeno rešitev. Kot pravi Bručan, bosta po uredbi, ki še velja, to delo spet opravljali Slovenska vojska in policija.

Obstoječo uredbo, po kateri je za novega prevoznika helikopterske nujne medicinske pomoči določena AMZS, bo vlada spremenila, in sicer v smeri, da bo na podlagi mednarodnega razpisa podelila koncesijo za helikoptersko reševanje. To naj bi se zgodilo že na četrtkovi redni seji vlade.

Letalska šola Hel-air namerava po besedah direktorja Petra Breznika vložiti pritožbo zoper podpisnika uredbe o spremembi in dopolnitvi uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč, po kateri je za novega prevoznika helikopterske nujne medicinske pomoči določena Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) in na katero se ves čas sklicuje minister za zdravje Andrej Bručan. "Prav tako pa nameravajo v četrtek vložiti tožbo zoper ministra samega," je povedal Breznik.

Kot pravi Breznik, ga ministrstvo za zdravje zavaja že 10 let. Prvo vlogo za helikoptersko reševanje je vložil uradno, z vsemi papirji, drugi dve pa je vložil pod letalsko šolo Hel-air. Pri tem je vedno zahteval razpis in so mu ga tudi obljubljali. Prav tako je 24. decembra lani govoril z Bručanom, ki mu je obljubljal sodelovanje, česar pa zopet ni izpolnil. "Tu je nastala ena velika korupcija, ki jo je izvedla sama vlada," meni Breznik. Zato je v torek poslal vso svojo dokumentacijo protikorupcijski komisiji.

Tako namerava Breznik tožiti tudi vlado samo, in sicer takoj, ko bo izvedel ime podpisnika uredbe. "Pri tej stvari bom šel do konca," pravi. Če ne bo izvedel imena podpisnika uredbe, pa bo tožbo vložil zoper neznano osebo, saj pravi, da so mu tako svetovali v vladi.

Ko bo do razpisa prišlo, se sama letalska šola Hel-air ne bo prijavila nanj, saj Breznik meni, da on nikoli ne bo dobil koncesije. Se pa bo verjetno prijavila kakšna tuja helikopterska reševalna služba, v imenu katere je za koncesijo tudi spraševal, a imena ni želel razkriti. Če pa bo potrebno, bo tudi sam opravljal delo za njih in urejal vse potrebne stvari. Tako Hel-air trenutno "nima nobenega helikopterja in stoji". Po besedah direktorja urejajo nove papirje in bodo poskusili pridobiti tudi licenco za opravljanje helikopterskih prevozov.

Kdo se spreneveda?

Izjavam ministra za zdravje, da je AMZS edino podjetje, ki je primerno za helikoptersko reševanje, nasprotujejo tudi v celjskem podjetju Hudournik. Kot pravijo, je minister očitno pozabil, da je že novembra 2000 podpisal prvo koncesijo za helikopterske prevoze prav s tem podjetjem.Takrat so v treh mesecih prepeljali kar nekaj ponesrečencev. Še pred kratkim pa je minister podjetju obljubljal, da se bo lahko prijavilo na razpis.

Bručan se je v Celju udeležil celo predstavitve helikopterja, ki ga je v ta namen z vso ustrezno medicinsko opremo kupil direktor podjetja Hudournik Stanko Zakelšek. Na lastne stroške je poskrbel tudi za hanger, za usposabljanje pilotov, zdravnikov in medicinskega osebja. "Možno je, da nas je minister zaradi velikega pritiska in tempa vlade, spregledal. Toda menim, da kot minister, ki je podpisal prvo koncesijo v Sloveniji, kaj takega ne bi smel spregledati," je izjavil Zakelšek.

Kot rečeno, je podjetje tri mesece opravljalo helikopterske prevoze, nato pa je vse padlo v vodo. Zakelšek, ki ga je investicija stala tri milijone evrov, še vedno ne ve, zakaj. "Enajst zdravnikov in devet medicinskih tehnikov se je šolalo v Italiji. Menim, da se takšnega podjetja, ki je toliko vložilo v ta projekt, ne bi smelo kar tako spregledati," je še povedal Zakelšek, ki je sicer takrat imel podpisano pogodbo tudi z AMZS, in sicer za nudenje pomoči s helikopterjem.