Kdo mu je izročil dokumente?

Predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič je odločno zanikal, da bi mu dokumente, povezane s političnimi procesi nekdanjega komunističnega režima v letih 1947 in 1948, izročil odpuščeni psihiater Ljubljanske psihiatrične klinike Mladen Vrabič. Tudi psihiater je povedal, da ni odtujil nobenih dokumentov.

Nekdanji psihiater Vrabič je pojasnil, da naj bi v kliniki obstajali mikrofilmi s starimi dokumenti in tudi izvirni dokumenti. Izvirne dokumente naj bi shranjevali v posebnih depojih, "iz katerih jih je malce težje dobiti". Odpuščeni psihiater je prav tako zanikal obtožbe, da naj bi lansko leto odtujil 97 spisov pacientov. Po njegovih besedah, naj bi bil pravi vzrok za odpoved delovnega razmerja maja 2006 opozarjanje na nepravilnosti v kliniki. Napovedal je tudi tožbo zaradi razžalitve.

Jelinčič je tudi potrdil, da naj bi mu omenjena dokumenta poslala oseba, ki ju je aprila ali maja letos, skupaj še z nekaterimi drugimi dokumenti, rešila pred uničenjem v kliniki. Predsednik SNS sicer hrani izvirnike dokumentov z izvedenskimi mnenji psihiatra.

Direktor Ljubljanske psihiatrične klinike Miroslav Končina je minuli petek dejal, da Jelinčičevi očitki o domnevnem uničevanju arhivskega materiala v kliniki izhajajo iz spora z nekdanjim zaposlenim psihiatrom. Omenjenega psihiatra naj bi zaradi domnevne odtujitve zdravstvene dokumentacije odpustili s klinike.

Predstojnica kliničnega oddelka Polje Vesna Švab, kjer naj bi bil zaposlen domnevni storilec, naj bi direktorja ljubljanske psihiatrične klinike Končino lansko leto obvestila, da manjka 97 spisov pacientov. Švabova je pojasnila, da so na sled domnevne kraje spisov prišli tako, da so začeli "pogrešati spise". Zato so "naredili revizijo in ugotovili, da manjka 97 spisov". Klinika je zato aprila 2006 poslala ovadbo okrožnemu državnemu tožilstvu zaradi suma storitve kaznivega dejanja tatvine in zlorabe osebnih podatkov. Končina ni hotel imenovati osebe, ki je ovadena.

Niti Končina niti Švabova ne vesta, ali so bili med domnevno izginulimi spisi tudi dokumenti povezani s povojnimi političnimi procesi. Vendar oba dvomita, da se v spisih pacientov nahajajo mnenja sodnih izvedencev. Po njunem mnenju naj bi dokončen odgovor na to vprašanje dala nadaljnja preiskava.

Klinika pod strokovnim nadzorom

Na ljubljanski psihiatrični kliniki so sicer že uvedli izredni strokovni nadzor, da bi preverili, ali se v arhivih klinike res nahaja kakršna koli dokumentacija, povezana z Nagodetovim procesom.

Četudi je v času Nagodetovega procesa kateri od psihiatrov, tedaj zaposlenih v Psihiatrični kliniki, kot sodni izvedenec sodeloval v procesu, mnenje, ki bi ga izdelal, ne bi bilo dokumentacija klinike, temveč zdravnika samega, zato take dokumentacije v arhivih klinike ne more biti, je povedal Končina.

Po dosedanjih podatkih naj bi bil avtor mnenj o Črtomirju Nagodetu in Karlu Barletu psihiater Janez Kanoni - Ivan. Kanoni, bivši upravnik partizanskih bolnišnic med drugo svetovno vojno, je bil po vojni direktor psihiatrične bolnice. "Možno je sicer, da je Kanoni hranil svoja izvedenska mnenja na kliniki," je dejal Končina in dodal, da "ne ve, ali je bil Nagode ali kateri koli obsojenec s procesov v tistem času na kliniki".

Končina je tudi prepričan, da "ni zakonske obveze, da bi morali spise pacientov pošiljati arhivu". Je pa potrdil, da se bo v petek sestal z direktorjem Arhiva RS Matevžem Koširjem. Na sestanku naj bi se pogovarjala tudi o predlogu arhiva, da bi del dokumentacije s klinike prenesli v arhiv.

Informacijska pooblaščenka: Ziherl me je narobe razumel

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar meni, da se Ljubljanska psihiatrična klinika pri upravljanju z arhivom ni ravnala po določbah zakona. Prav tako je napovedala, da bodo kmalu obiskali kliniko in opravili nadzor arhiva. Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je pojasnila, da je strokovni direktor Ljubljanske psihiatrične klinike "narobe razumel njeno razlago zakona o postopkih z dokumentacijo o pacientih".

Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva namreč jasno določa, da je potrebno dokumentacijo pacientov uničiti deset let po smrti pacienta, je povedala informacijska pooblaščenka. "Po tem roku se lahko hranijo le podatki za potrebe znanstvenih raziskav," je dejala in dodala, da "morajo biti osebni podatki v raziskavah anonimni". Opozorila pa je, da je potrebno takšno znanstveno raziskavo prijaviti.

'Klinika delala narobe'

Pirc Musarjeva je prav tako poudarila, da bi morali v kliniki "vsake toliko časa v svojem arhivu pogledati, koliko dokumentacije je za odpis". "Pri tem bi bilo najboljše, če bi klinika sproti delala seznam o dokumentaciji za odpis," je dejala in odsvetovala, "da se to dela tako kot doslej, na vsakih 107 let".

Opozorila je tudi, da mora vsak upravljalec zbirke oziroma vsak upravljalec dokumentarnega gradiva pred uničenjem dokumentacije poklicati strokovnjake z Arhiva Republike Slovenije (ARS). Arhivski strokovnjaki potem pregledajo dokumentacijo in odberejo gradivo, ki je zgodovinsko pomembno. "Kar ostane, gre potem v uničenje," je še pojasnila informacijska pooblaščenka. Isti postopek naj bi po njenih besedah veljal tudi za dokumentacijo o pacientih.

Nadzor opravili leta 2006

Pirc Musarjeva je potrdila, da so decembra 2006 zaradi prijave o zlorabi opravili nadzor v kliniki. Vendar je opozorila, da so takrat uslužbenci njenega urada opravili nadzor zgolj nad "pravilnim ravnanjem z dokumenti živih pacientov in skladnostjo notranjih aktov z zakonodajo". Niso pa si ogledali arhiva klinike. "Bomo pa tokrat opravili nadzor tudi tukaj," je poudarila. Nadzor naj bi bil izpeljan potem, ko bo "svoje delo v kliniki opravil Arhiv Republike Slovenije," je še dejala.

Glede ugibanj direktorja Psihiatrične klinike Miroslava Končina, da bi lahko psihiater Janez Kanoni svoja sodna izvedenska mnenja hranil v kliniki, je pooblaščenka dejala, da sedanja slovenska zakonodaja določa, da mora klinika v svojem arhivu hraniti zgolj mnenja, ki jih je dala kot ustanova.

Medtem, ko ji naj ne bi bilo potrebni hraniti mnenj, ki so jih njeni zaposleni dali sodišču kot fizične osebe. Ni pa vedela, kakšna je bila zakonodaja na tem področju v času povojnih političnih procesih. Pirc Musarjeva je, kot pravi, tudi sama opazila, da je izvedensko mnenje o Karlu Barletu napisano na papirju z glavo Bolnice za duševne in živčne bolezni, sedanje Psihiatrične klinike.