Kdo je vnašal izbrisane v evidenco?

 Preiskovalna komisija DZ za ugotovitev politične odgovornosti za štetje t. i. izbrisanih je sklenila, da zadnjič poziva vlado oz. njen generalni sekretariat, da ji v treh delovnih dnevih omogoči vpogled v zahtevano gradivo, tj. magnetogram seje vlade z dne 8. januarja 2004, je po seji komisije dejal njen predsednik Robert Hrovat.

Kdo je vpisoval podatke v evidenco?

Poleg tega so trije člani komisije iz vrst opozicije, poleg Hrovata še Zmago Jelinčič iz SNS in Gvido Kres iz SLS, sprejeli sklep, da komisija od ministrstva za notranje zadeve (MNZ) zahteva pridobitev spiska javnih uslužbencev, ki so imeli podjemne pogodbe pri vnašanju podatkov iz ročnih v elektronske evidence t.i. izbrisanih. MNZ naj spisek preda v roku treh delovnih dni od prejema zahtevka, sicer bodo zahtevali, da se realizacija sklepa zahteva preko pristojnega sodišča.

Kot je pojasnil Hrovat, so se pri sprejemu sklepa sklicevali na poslovniško določbo, po kateri mora preiskovalna komisija opraviti preiskovalna dejanja, če to zahteva vsaj tretjina članov komisije.

Po njegovih besedah gre po mnenju podpisnikov zahteve za zavajanje pri obrazložitvi ministrice Kresalove, da to ni gradivo, ki bi kakorkoli lahko bilo relevantno pri delu komisije. "Menimo, da so ti ljudje lahko pomembne priče, ki bi lahko osvetlili dogajanje iz takratnih časov, ko se je iz ročnih evidenc prenašalo v elektronske evidence," je pojasnil ter zavrnil namige, da želijo te ljudi izpostavljati pritiskom javnosti in šikaniranju.

"Jaz sem danes predlagal celo na preiskovalni komisiji, da, ko ta spisek dobimo, lahko povsem naključno izberemo dva, tri med temi ljudmi in jih potem pač povprašamo o stvareh, ki so se takrat dogajale," je še dejal Hrovat.

Predsednik komisije je glede zahtevka za pridobitev gradiva s seje vlade z dne 24. februarja 2003 navedel, da so jim sicer dostavili le zapisnik, vendar so na komisiji ugotovili, da na tej seji ni bilo nič posebnega.

Poleg Kresalove se bo moral zagovarjati tudi Bohinc

Obenem je komisija sprejela dokazni sklep, ki v postopku preiskave kot priče med drugimi določa sedanjo notranjo ministrico Katarino Kresal in nekdanjega ministra Rada Bohinca. Hrovat je pojasnil, da bodo na naslednji seji, ki bo odprta za javnost, zaslišali prav njiju.

Poleg obeh ministrov so kot priče določili tudi sedanjega in nekdanjega državnega sekretarja Gorana Klemenčiča in Bojana Bugariča, namestnika generalnega direktorja direktorata za migracije Žarka Bogunoviča, nekdanjega generalnega direktorja direktorata za upravno notranje zadeve Bojana Trnovška, nekdanjo vodjo sektorja za migracije in naturalizacijo Alenko Mesojedec Pervinšek, Alenko Pšeničnik z direktorata za upravno notranje zadeve, nekdanjega državnega sekretarja Vinka Poličnika, vodjo centra za upravno informatiko MNZ v letih 2000-2006 Tadeja Gabrijela, generalnega direktorja direktorata za upravno notranje zadeve Dušana Vučka, nekdanjega državnega sekretarja Slavka Debelaka ter še Bojana Jurmana, Vladimirja Lagovterja in Majo Maček.

Hrovat je ob tem pojasnil, da so nekatera imena danes predlagali tudi koalicijski poslanci. Prav tako se dokazni sklep lahko dopolnjuje do konca same preiskave, na kar računa tudi Hrovat sam.