Kdo je Ribničan, ki je osvojil astronomski triatlon?

V soboto, 19. avgusta, se je v poljskem mestu Katowice zaključila 16. mednarodna olimpijada iz astronomije in astrofizike. Na njej je sodelovalo rekordnih 50 držav s skupno okrog 250 tekmovalci. Peter Andolšek (Gimnazija Bežigrad) je bil najboljši med najboljšimi. Poleg absolutne zmage je zmagal tudi v dveh od treh kategorij, v astronomskih opazovanjih in obdelavi astronomskih podatkov. 

"Še vedno se niti ne zavedam, da mi je uspelo zmagati olimpijado. Je pa zagotovo dober občutek.  Pričakoval sem rezultat nekje med srebrno in zlato medaljo, na koncu je pa bilo kar prvo mesto." Na vprašanje, kaj mu uspeh pomeni, odgovarja: "Nekako je to potrditev vsega, kar sem dosedaj naredil, prav tako pa je to odskočna deska za naprej, dobra spodbuda za nadaljnje učenje in udeležbo na astronomski olimpijadi."

Peter v prihajajočem šolskem letu vstopa v četrti, zadnji letnik bežigrajske gimnazije. Na vprašanje, kaj bo šel študirat, odgovarja, da najverjetneje fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. In kaj si želi postati? Pravi, da bi bil rad strokovnjak na področju fizike, a še ne ve, na katerem, saj mora fiziko najprej dobro spoznati in pridobiti še več izkušenj, da bi lahko vedel, kaj mu je všeč.

Uspehi na tako velikih mednarodnih tekmovanjih s seboj sicer ne prinašajo finančnih nagrad, lahko pa prinesejo povabila na različne univerze ali pa morda višje štipendije, pravi Peter, ki o odhodu na študij v tujino zaenkrat še ne razmišlja. Kot pravi, je študij na Univerzi v Ljubljani zelo kakovosten in primerljiv z najboljšimi univerzami v tujini, zato dodiplomski študij namerava opraviti v domovini. Kar se tiče podiplomskega študija, pa pušča vrata odprta, saj meni, da sta lahko študij v tujini in pridobivanje novih izkušenj zelo uporabna.

Ljubezen do astronomije sega v zgodnje otroštvo

"Odkar se spomnim, se navdušujem nad astronomijo. Pogosto sem bral otroške astronomske enciklopedije, si zapomnil veliko različnih zanimivih informacij v povezavi s planeti. Bolj zares pa sem se začel z astronomijo ukvarjati okoli sedmega razreda osnovne šole, ko sem pokazal več zanimanja za matematične vsebine izven učnega načrta osnovne šole," pravi Peter, ki se je v osmem razredu prvič udeležil šolskega astronomskega tekmovanja. 

In takrat se je začelo njegovo nizanje številnih uspehov, ki so ga letos pripeljali celo do naslova skupnega zmagovalca 16. mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike.

V drugem letniku gimnazije je Peter poglobil svoje zanimanje za fiziko, saj sta astronomija in fizika močno povezani oziroma je za poznavanje astronomije na višjem nivoju potrebno zelo dobro poznavanje fizike, pravi Peter, ki sicer letošnjega tekmovanja ne ocenjuje kot preveč zahtevnega. "Naloge so bile letos res lepe, prave astronomske. Na lanski olimpijadi v Gruziji so bile predvsem matematične," pojasnjuje in dodaja, da je tekmovanje na olimpijadi sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. "Polovico vseh točk prinese teorija, četrtino točk prinese obdelava podatkov, zadnja četrtina pa je opazovalni del, ki poteka običajno s teleskopi pod nočnim nebom. Tokrat so se organizatorji bali slabega vremena, zato so del nalog pripravili v planetariumu, del pa je predstavljalo opazovanje na bližnjem stadionu."

Kaj vse ga zanima in sprošča?

Peter niza uspehe na številnih področjih, zato ima doma kar lepo zbirko priznanj in medalj. Na vprašanje, ali ima ob šolskih obveznostih še kaj prostega časa, odgovarja, da mu šola v resnici niti ne vzame veliko časa. "Mene ne zanimajo toliko ocene in uspeh v šoli. Naučim se kakšen dan prej za test. Večino časa posvetim astronomiji in fiziki, delu na kmetiji, zanimajo pa me tudi kolesarjenje, programiranje ter igranje klavirja in orgel."

Glede na zanimanje in uspeh ni presenetljivo, da je za izbirna predmeta na maturi izbral fiziko in kemijo. Na vprašanje, kakšna se mu zdita slovenski šolski sistem in gimnazijski učni načrt, Peter odgovarja, da je, vsaj kar se matematike in fizike tiče, učni načrt kakovosten in omogoča ter spodbuja tudi dodatno delo. "Pri kakšnih drugih predmetih pa se mi zdi, da je preveč poudarka na učenju stvari na pamet, ki se jih nato kmalu pozabi. Žal je premalo poudarka na razumevanju snovi," pravi Peter, ki izpostavlja predmeta zgodovine in biologije, kjer pogreša več bolj življenjsko uporabnih stvari. 

Peter upa, da se bo v prihodnjem šolskem letu uvrstil na obe fizikalni olimpijadi in tudi astronomsko olimpijado, ki bo drugo leto potekala v Braziliji. Izpostavlja res velik uspeh Slovenije, ki ima v zgodovini astronomske olimpijade že dve absolutni zmagi. Uspešnejši sta zgolj Indija in Romunija, ki imata po tri zmage. "Za tako majhno državo, kot je Slovenija, nihče ne bi pričakoval takšnega uspeha," pravi letošnji absolutni prvak in dodaja, da je to zagotovo pokazatelj, da je naš sistem dober.