Ladislav Troha je nekdanji častnik Slovenske vojske, ki je znan tudi po tem, da je leta 2012 kandidiral na predsedniških volitvah. Takrat je poudaril, da je skrajni čas za premišljeno, modro, še dovolj hitro in učinkovito ukrepanje. V politiko se je želel vmešati že leta 2008, ko je na parlamentarnih volitvah nastopil na listi Stranke slovenskega naroda. Že takrat je bil tudi predsednik Gibanja OPS.
Troha je znan tudi kot "pojoči major", saj je pred skoraj dvema desetletjema s kitaro pred parlamentom opozarjal na razmere v slovenski vojski. V javnosti pa je znan tudi zaradi očitkov, da je lažno prijavil svojo ugrabitev, kar sicer ni bilo nikoli dokazano.
Izginotje je policiji 23. januarja leta 2001 prijavil njegov brat Robert, Troha pa je trdil, da je bil ugrabljen 18. januarja v okolici Podutika. Po njegovih besedah naj bi ga trije neznanci potem odpeljali v zgradbo na neznani lokaciji in ga približno pet mesecev kasneje, 23. junija, zvezanega odvrgli iz kombiniranega vozila na kraju, kjer je bil kasneje tudi najden, to je ob vozišču lokalne ceste v smeri vasi Strmica v občini Logatec. Od tam so nekdanjega pripadnika Slovenske vojske odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer je ostal na opazovanju, kasneje pa je bil iz centra odpuščen.
Večmesečna preiskava pa je pri ljubljanskih policistih vzbudila sume, da je bila prijavna lažna, zato so ljubljanski kriminalisti zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja krive ovadbe okrožnemu državnemu tožilstvu ovadili takrat 38-letnega Troho. Okrajno sodišče v Ljubljani ga je kasneje zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo kaznivega dejanja krive ovadbe.
Ugrabitev in gladovna stavka
Malo pred svojim izginotjem, ko je bil zaposlen na upravi za zaščito in reševanje na obrambnem ministrstvu, je Troha v mariborskem časniku Večer obtožil nekatere pripadnike specialne brigade Moris za podstavitev eksploziva pod osebno vozilo poslanca in predsednika SNS Zmaga Jelinčiča v letu 1993. V tem primeru so očitki leteli na Janeza Janšo, ki je bil v tistih letih obrambni minister, saj naj bi on svojim podrejenim naložil, naj podstavijo eksploziv. Janša je kasneje Troho tožil zaradi duševnih bolečin. Sodišče je kasneje Troho spoznalo za krivega in mu naložilo, da mora prvaku SDS plačati milijon tolarjev odškodnine.
Nase je opozoril tudi leta 2014, ko je 10. junija pred vlado začel gladovno stavkati po incidentu na soočenju na RTV Slovenija pred referendumom o arhivih. Troha se je namreč med razpravo močno razburil, vstal in vrgel po tleh kup gradiva. Ker se ni pomiril, so oddajo za dobro minuto prekinili. Gladovno stavkati pa je začel zaradi "odgovornosti tistih, ki so imeli moč, pa niso ničesar storili, da bi bili kaznovani tisti, ki so nekaj storili".
Po 57 dneh stavke pred vlado se je prestavil pred stavbo javne televizije. RTV Slovenija je takrat pristojne institucije zaprosila, naj se"odzovejo in pripomorejo k rešitvi človeške stiske, ob kateri ne moremo ostati ravnodušni". Sprva je med gladovno stavko pil samo vodo, kasneje pa je začel piti tudi sokove. To se je zgodilo takrat, ko je omilil svojo stavko, saj se je vlada odločila, da bo njegov primer rešila z mediacijo.
Kasneje je Troha vložil odškodninski zahtevek. Trdil je, da med drugimi odškodnino zahteva zato, ker je dvakrat izgubil zaposlitev. Prvič takrat, ko je, po njegovih besedah, leta 1998 skušal preprečiti nastanek škode za davkoplačevalce, ko je kot častnik Slovenske vojske odkril sumljive pogodbe in fiktivne račune. O tem je obvestil svoje nadrejene, ki pa so, kot je povedal, namesto ukrepanja odpustili njega. "Ker so bili vpleteni visoki funkcionarji, je bilo lažje odpraviti mene," je dejal.
Po njegovih besedah je zaposlitev drugič izgubil, ko mu je bila protipravno odvzeta prostost. Povedal je, da ga je ministrstvo za obrambo odpustilo po petih dneh, ko je bil pogrešan in nato zahtevalo opravičilo za odsotnost.
V petek pa je s svojim aktivističnim udejstvovanjem šel korak dlje, ko je s svojimi privrženci, zagovorniki teorij zarot o koronavirusu, vdrl v studio TV Slovenija.
KOMENTARJI (830)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.