Kdo je kdo v Šarčevi vladi?

Ministrstvo za notranje zadeve: Boštjan Poklukar (LMŠ)

Novoizvoljeni minister je aktivno sodeloval pri soočanju z begunsko krizo leta 2015, obvladovanje migracij pa postavlja tudi v ospredje svojega delovanja na notranjem ministrstvu.

Poklukar, ki je bil od leta 1991 do 2015 pripadnik Teritorialne obrambe RS in Slovenske vojske, ima več izkušenj z vojsko kot s policijo, zato naj bi bil nekaj časa tudi kandidat za vodenje obrambnega ministrstva.

Poklukar se je rodil januarja 1971 na Jesenicah, danes pa z družino živi na Bledu. Nekateri ga poznajo tudi kot nekdanjega člana in predsednika Godbe Gorje, v kateri je do leta 2005 igral trobento in bil tenor.

Ministrstvo za zunanje zadeve: Miro Cerar (SMC)

Prvak SMC se s položaja predsednika vlade seli na mesto vodje diplomacije, kjer si bo, kot je napovedal, prizadeval za odprto, uravnoteženo in enotnejšo zunanjo politiko. Pri odnosih s Hrvaško se bo zavzemal za uveljavitev arbitražne razsodbe o meji med državama. Več pozornosti pa bo posvetil odnosom z ZDA.

Za vstop v politiko se je odločil šele leta 2014, a v političnem prostoru ni bil neznanec. Njegovo ime se je pojavljalo večkrat ob rušenju minulih vlad, najresneje so ga kot potencialnega kandidata za mandatarja projektne vlade omenjali po padcu druge vlade Janeza Janše leta 2013. Takrat je kandidaturo zavrnil. Nato je junija 2014, le dober mesec pred prejšnjimi predčasnimi državnozborskimi volitvami, ustanovil SMC in zmagal.

Pod njegovo vlado se je gospodarski položaj v državi po hudi krizi močno izboljšal. A kritiki izpostavljajo, da je Cerar žel sadove dela prejšnjih vlad in zunanjih dejavnikov, premalo pa naredil za strukturno izboljšanje najbolj perečih področij in vzdržnost javnih financ.

Javnost si bo Cerarjev mandat zapomnila tudi po njegovem motu "Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve."

Rodil se je avgusta 1963 v Ljubljani, javnosti sta dobro znana njegova starša - Miro Cerar starejši, slovenski telovadec in olimpionik, ter pokojna Zdenka Cerar, prav tako nekdanja telovadka, kasneje generalna državna tožilka in ministrica za pravosodje v vladi LDS. Sam se je po začetkih v gimnastiki raje posvetil košarki. Je ločen oče sina in hčerke. Njegova aktualna partnerka je pravnica Mojca Stropnik, nekdaj njegova študentka.

Ministrstvo za obrambo: Karl Erjavec (DeSUS)

Najbolj prekaljen član vlade se po treh mandatih na položaju šefa diplomacije vrača v svoj prvi ministrski resor, ki ga je vodil v prvi vladi Janeza Janše. Napoveduje, da se bo zavzel za izboljšanje položaja vojakov, tudi z zvišanjem plač in dodatkom za prepoved stavke. Na bruto plači 929 evrov za vojake namreč po njegovem mnenju ni mogoče graditi razvoja Slovenske vojske. Tudi od opreme, ki jo vojska nabavlja, ne bo koristi, če ne bo ljudi, ki bi jo upravljali, je opozoril.

Strankarsko politično pot je začel v zgodnjih 90. letih, ko je vstopil v takratno SKD, ki jo je vodil Lojze Peterle. Po krajšem sodelovanju SKD in SLS se je ob razdružitvi odločil za SLS. Leta 2004 je za kratek čas presedlal v LDS, a že jeseni kandidiral za poslanca na listi DeSUS. Leto kasneje je prevzel tudi vodenje stranke ter več kot desetletje ostal trdno v sedlu. 

Njegovo prvo ministrsko izkušnjo na čelu obrambnega resorja v času prve Janševe vlade (2004–2008) je zaznamoval nakup oklepnikov Patria, zaradi katerega je bil Erjavec obtožen nevestnega dela v službi, a nazadnje oproščen vseh očitkov.

Erjavec se je rodil v belgijskem Aiseauju, kjer je njegov oče delal v tamkajšnjem rudniku. V Belgiji je sicer končal nižje razrede osnovne šole, zato dobro govori francosko, slabše pa angleško. 

Iz Belgije se je preselil v Slovenijo in leta 1985 diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti. Je oče dveh hčera ter ljubitelj športa, posebej planinarjenja in deskanja na snegu. 

Ministrstvo za finance: Andrej Bertoncelj (LMŠ)

Je doktor ekonomskih znanosti s področja financ in profesor. Zaveda se, da bo "nemudoma treba zavihati rokave", najprej pa se namerava lotiti priprave sprememb državnega proračuna za prihodnje leto.

V Celju rojeni Bertoncelj, ki velja za mirnega in premišljenega človeka, je finančni strokovnjak z mednarodnimi izkušnjami; 25 let je delal v gospodarstvu, predvsem na področju finančnega menedžmenta, korporativnega upravljanja in poslovno-finančnih prestrukturiranj naložb v mednarodnem okolju. Trenutno je član uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH). Star je 61 let.

Njegova glavna naloga na mestu prvega finančnika v državi bo ohraniti nadzor nad javno porabo, ki jo ogrožajo ob ugodnih gospodarskih razmerah prebujajoči se apetiti različnih interesnih skupin.

Čakajo pa ga še nekateri projekti, ki si jih je v sicer manj kot dveletnem mandatu zastavila že dosedanja finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. Med njimi je denimo uvedba davka na nepremičnine. Kot ugotavlja, je treba povečati učinkovitost pobiranja davkov in zgraditi pravičen davčni sistem. Povedal je že, da se obeta sprememba davka na nepremičnine in davka na motorna vozila, glede obdavčitve premoženja pa za zdaj pravi, da verjetno ne bo "ekstremnih posegov".

Ministrstvo za pravosodje: Andreja Katič (SD)

Andreja Katič, ki se je v državno politiko podala leta 2014, se z novo vlado in novim mandatom seli z obrambnega resorja na pravosodje.

Njena kandidatura za to funkcijo je bila sprva pod vprašajem, saj so se pojavili namigi, da bi z njenim prevzemom pravosodnega ministrstva tega prevzel tudi t. i. šaleški lobi in da bi lahko vplivala na preiskavo nepravilnosti v Termoelektrarni Šoštanj. "Res je, rodila sem se v Šoštanju, par sto metrov od termoelektrarne. Če kdo, smo prav prebivalci Šaleške doline zainteresirani, da se čim prej razišče in obsodi tiste, ki so karkoli narobe naredili," je odgovorila na te očitke.

Katičeva se je rodila decembra 1969 v Slovenj Gradcu, leta 1996 je diplomirala na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Vso kariero pred izvolitvijo za poslanko je preživela na Mestni občini Velenje.

Prosti čas najraje preživlja s hčerko Burjo in življenjskim sopotnikom Romanom, redno se udeležuje kulturnih in športnih prireditev. Ljubiteljsko se tudi sama ukvarja s športom, najraje z namiznim tenisom.

Ministrstvo za zdravje: Samo Fakin (LMŠ)

Novi minister za zdravje je na tem področju prekaljen maček, saj je po izobrazbi zdravnik in že slabih 25 let zaseda vodilne funkcije v zdravstvu. Javnosti najbolj poznan je po dolgoletnem vodenju javne zdravstvene blagajne, od koder se je poslovil leta 2016, ker ni našel skupnega jezika s stranko SMC, ki bo sedaj del vlade.

Krajšanje čakalnih vrst sodi tudi kratkoročne prednostne naloge, ki si jih je zadal v vlogi ministra in jih predstavil na zaslišanju pred pristojnim parlamentarnim odborom. Prepričan je, da se lahko čakalne dobe za specialistično-ambulantne storitve v enem letu skrajšajo na nič ali 14 dni. Za to bo potrebovali okoli 10 milijonov evrov, za izničenje čakalnih dob za bolnišnične storitve pa 100 milijonov, je dejal.

Zavzel se je za javno zdravstvo, a drugačno upravljanje javnih zdravstvenih zavodov. Po njegovem mnenju je smiselno ukiniti prostovoljno zdravstveno zavarovanje, a je treba prej odgovoriti, s čim in kako bodo v zdravstveni sistem dobili 500 milijonov evrov.

Fakin je poklicno pot leta 1984 po diplomi na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani začel kot splošni zdravnik v rodnih Trbovljah, bil je tudi direktor Splošne bolnišnice Celje. 61-letni Trboveljčan ima sicer podjetje Zdravstvene storitve Samo Fakin, od leta 2009 pa več nima zdravniške licence, prav tako ni več član zdravniške zbornice.

Je poročen, ima dve hčeri in enega vnuka. Njegova soproga, prav tako zdravnica, je nekaj časa tudi vodila trboveljski zdravstveni dom. Kot pravi, v prostem času rad vrtnari in je že pravi mali kmetovalec.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Ksenija Klampfer (SMC)

Ksenija Klampfer se je na čelo ministrstva zavihtela z lokalne ravni, saj je bila 42-letna Konjičanka in članica SMC doslej načelnica mariborske upravne enote. V ospredje želi postaviti ukrepe na področjih trga dela, družinske in socialne politike ter pokojnin. Prizadevala si bo za dvig minimalne plače, za boj proti prekarnosti, ureditev položaja agencijskih delavcev ter ureditev zdravstvene in socialne varnosti samozaposlenih.

Pri družinski politiki poudarja, da bo treba v prvi vrsti ustvariti pogoje, da se bodo mladi lažje odločili za otroke. Zavzela se bo za ureditev porodniškega nadomestila vsem porodnicam, ki so slovenske državljanke, ne glede na njihov status.

Na področju socialne politike se zavzema za znižanje splošne stopnje revščine, širiti namerava krog upravičencev do varstvenega dodatka, vpeljati državne štipendije kot individualne pravice, okrepiti socialno aktivacijo ...

Klampferjeva se je rodila leta 1976, po končani osnovni šoli je obiskovala Prvo gimnazijo v Celju, nato pa se vpisala na študij prava na mariborski pravni fakulteti in postala magistrica s področja evropskega upravnega prava. Opravila je tudi pravniški državni izpit, s tem pa njena izobraževalna pot še ni zaključena, saj je trenutno doktorska študentka s področja evropskega upravnega prava na ljubljanski pravni fakulteti.

Leta 2015 je postala načelnica upravne enote Maribor. Še najbolj znana je v javnosti postala maja lani v času vročih razprav o tem, ali bo v Mariboru lahko koncertiral kontroverzni hrvaški glasbenik Marko Perković - Thompson. Upravna enota Maribor je takrat ugodila predlogu Policijske uprave Maribor in prepovedala koncert, saj naj bi pridobljene informacije kazale na povečano varnostno tveganje.

Ministrstvo za javno upravo: Rudi Medved (LMŠ)

Dolgoletnega novinarja in urednika čaka trd oreh, razrešitev konflikta s sindikati javnega sektorja, ki se ga bo, kot je napovedal, lotil nemudoma. Napovedal je tudi boj proti birokratizaciji. Za pogajanja s sindikati je povedal, da upa, da se bodo končala s kančkom "obojestranskega nezadovoljstva", saj bi to pomenilo, da so našli kompromis.

Kot svojo prednostno nalogo je izpostavil tudi izboljšanje priprave predpisov in poenostavitev postopkov. Sam namreč vidi težavo v "absolutni prenormiranosti celotne družbe", saj v državi velja 20.000 predpisov, kar je izvirni greh zbirokratiziranosti. Napovedal je, da bodo uvedli dnevni števec veljavnih predpisov, poenostavitev postopkov pa bo po njegovih besedah mogoče doseči tudi z digitalizacijo storitev državne uprave.

Rudi Medved se je rodil decembra 1959 v Trbovljah. Leta 1987 je diplomiral iz novinarstva na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, leta 2012 pa je opravil izpit iz zakona o upravnem postopku. V letih 2007 in 2008 je bil urednik oddaje 24UR na POP TV.

Medved tudi piše scenarije za prireditve, besedila za zabavno glasbo in poezijo, so zapisali na spletni strani LMŠ.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Jernej Pikalo (SD)

Jernej Pikalo, 43-letni doktor političnih ved, je na mesto ministra za izobraževanje, znanost in šport imenovan že drugič. Znan je kot zagovornik javnega šolstva in po izjavi, da je treba koncesije v zasebnem šolstvu podpisovati "s tresočo roko". Na odboru je napovedal, da bo spoštoval odločbo ustavnega sodišča glede financiranja javnih programov v zasebnih osnovnih šolah, a dodal, da urejanje tega vprašanje ne bo med prioritetami.

Izrazil je tudi namero za vzpostavitev programa brezplačnega vrtca, kar je zapisano tudi v koalicijski pogodbi, a tega, da bo zares vzpostavljen, ni mogel obljubiti.

V preteklosti je bil Pikalo med drugim gostujoči raziskovalec na Centru za preučevanje globalizacije in regionalizacije Univerze Warwick v Veliki Britaniji, nato pa gostujoči profesor na več evropskih univerzah. Kot raziskovalec se ukvarja s teorijami države, političnimi metaforami, zgodovino političnih idej in globalizacijo.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo: Zdravko Počivalšek (SMC)

Zdravko Počivalšek, ki je v politiko konec leta 2014 prišel iz gospodarstva, ostaja gospodarski minister tudi v vladi Marjana Šarca. Njegov prvi mandat sta pomembno zaznamovala področje turizma in razmah tujih neposrednih naložb, v začetku drugega mandata pa ga čaka pomirjanje gospodarstva zaradi omembe davčnih ukrepov v koalicijski pogodbi.

Šestdesetletnik s Kozjanskega je znan po neposrednem in včasih robatem nastopu. Doma ima kmetijo z nekaj teleti in sedmimi konji, kjer tudi aktivno kmetuje.

Novi/stari minister je sicer univerzitetni diplomirani inženir agronomije. V letih 1985-1986 je bil član poslovne skupine, ki je sanirala poslovanje Kmetijskega kombinata Šmarje pri Jelšah. Do leta 1994 je bil direktor Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah, nato pa direktor Mlekarne Celeia. Leta 1999 je prevzel vodenje zdravilišča Atomske toplice, ki so se pod njegovim vodstvom preimenovale v Terme Olimia. Družbo je vodil do nastopa funkcije ministra.

Ministrstvo za okolje in prostor: Jure Leben (SMC)

Jure Leben se vrača na ministrstvo, kjer je manj kot mesec dni že preživel kot državni sekretar. Na resorju ga čaka precej odprtih vprašanj, prioritetno pa se namerava lotiti problema odpadne embalaže in sanacije degradiranih okolij. Zavzel se je za čim prejšnjo ukinitev plastičnih vrečk. Na področju stanovanjske politike se je zavzel za plasiranje več stanovanj na trg, še posebej tistih za mlade in mlade družine.

Leben se je rodil leta 1981 v Ljubljani. Med šolanjem je aktivno igral košarko. Ta ga je vodila na študij v ZDA, kjer je končal študij iz ocenjevanja in varstva okolja. Nato se je vrnil v Evropo, kjer je delal v transportnem inštitutu TRL, in sicer na področjih ocenjevanja transportnih sistemov, celovite presoje vplivov na okolje, vpeljave novih tehnologij in podnebnih sprememb. Šolanje je nadaljeval na britanski univerzi Oxford Brookes, kjer je končal specialistični okoljski študij. Letos je na britanski univerzi Hertfordshire zaključil še magistrski študij filozofije.

Ministrstvo za infrastrukturo: Alenka Bratušek (SAB)

Med prioritetnimi nalogami njenega mandata bodo obnove in gradnje cest ter železnic, ključni projekti pa ostajajo tretja razvojna os, predor Karavanke in drugi tir Divača-Koper. 

Bratuškova se je rodila marca 1970 v Celju, 12 let je bila zaposlena na ministrstvu za finance, Slovenci pa jo najbolj poznamo kot doslej edino predsednico vlade. Poslanske klopi je za vladno palačo zamenjala po objavi poročila protikorupcijske komisije, ki je dotedanjega predsednika PS Zorana Jankovića in dotedanjega premierja Janeza Janšo tako obremenilo, da druge parlamentarne stranke ne z enim ne z drugim niso več želele sodelovati v vladi.

V predstavitvi pred matičnim odborom DZ je Bratuškova izpostavila vrsto prioritet svojega mandata. "Če govorimo o cestni infrastrukturi, za katero je odgovorna država, bo oz. je že prioriteta prihodnjega mandata tretja razvojna os, predor Karavanke in vsekakor nadaljevanje pospešene obnove in gradnje državnih cest," je izpostavila. Glede železniške infrastrukture je dejala, da imamo v državi 1200 kilometrov železniških prog, zadnjih nekaj let pa se v glavnem ukvarjamo s 27 kilometri proge Divača-Koper. "Res gre za absolutno zelo pomembno in prioritetno investicijo, ampak tudi ostali deli železniške infrastrukture potrebujejo prenovo," je dodala.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Aleksandra Pivec (DeSUS)

Pivčeva bo prednost v mandatu med drugim namenila zagotavljanju varne hrane, odzivu na podnebne spremembe in pripravi na prihodnjo finančno perspektivo.

Na predstavitvi je med cilji ministrovanja navedla povečanje samooskrbe s kakovostno hrano znanega porekla, zagotavljanje višje dodane vrednosti za slovenske pridelke in promocijo lokalno pridelane hrane - med cilji je, da bi bilo v javnih zavodih vsaj 40 odstotkov hrane lokalnega izvora - ter dobro obveščenost potrošnikov o izvoru živil. Želi zagotoviti tudi korektne odnose v celotni prehranski verigi.

Veliko pozornost namerava nameniti upravljanju s tveganji, ki jih prinašajo podnebne spremembe, med drugim ukrepom za zaščito pridelka, kot so mreže za točo, oroševanje proti pozebi, namakanje in spodbujanje uporabe tehnologij, s katerimi se zmanjša vpliv zunanjih dejavnikov. Nadaljevati namerava podporo kmetovanju na območjih z omejenimi dejavniki, kot so hribovske in gorske kmetije, ter varovati naravo in vodne vire. Napovedala je učinkovito gospodarjenje z državnimi gozdovi.

Pivčeva, ki jo je za ministrico predlagal DeSUS, se je rodila marca 1972, doktorirala je s področja kemijskega inženirstva.

Ministrstvo za kulturo: Dejan Prešiček (SD)

Novi minister za kulturo Dejan Prešiček je prvi glasbenik na tem položaju v samostojni Sloveniji.

Prešiček, rojen leta 1970, je po končanem študiju saksofona na Akademiji za glasbo v Frankfurtu kot solist in komorni glasbenik nastopal doma in v tujini ter poučeval na ljubljanskem konservatoriju in akademiji. Ima izkušnje z organizacijo in vodenjem, saj je od leta 2010 denimo vodil konservatorij z 250 zaposlenimi, ki organizira 200 prireditev na leto. Prav tako ima izkušnje v svobodnem poklicu.

Prešiček je nastopal na številnih festivalih ter v koncertnih dvoranah po Evropi ter v Kanadi, ZDA in Braziliji, z različnimi domačimi in tujimi ansambli in orkestri ter sodeloval z znanimi slovenskimi in nekaterimi tujimi skladatelji. Snemal je za radijske in televizijske hiše ter podpisal nastanek več zgoščenk.

Njegova kandidatura je sicer presenetila del kulturne javnosti, proti njej se je, denimo, izrekel nekdanji direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik.

Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko: Marko Bandelli (SAB)

Med svojimi prednostnimi nalogami izpostavlja maksimalno črpanje evropskih sredstev, želi si tudi, da bi vladna služba prerasla v ministrstvo, pod svoje okrilje pa dobila tudi del področja lokalne samouprave.

Podjetnik, ki bo novembra dopolnil 51 let, je magister poslovnih ved. Rodil se je v Trstu staršema slovenske narodnosti, oče je iz Komna, mati iz Doline pri Trstu. Osnovno in srednjo šolo je obiskoval v Nabrežini pri Trstu, šolanje pa nadaljeval na višji šoli Žiga Zois v Trstu v oddelku za geometre. Nato je študij za nekaj let prekinil in se odločil za poslovno pot. Svoje prvo lastno podjetje je ustanovil že pri 22 letih, danes njegova podjetja zastopajo več multinacionalk.

Podjetnik Bandelli se ukvarja s trgovino na debelo, uvozom in izvozom gradbene opreme. 

Urad vlade za Slovence v zamejstvu: Peter Jožef Česnik (SAB)

Česnik, ki je večji del življenja preživel v Avstraliji, ima številna osebna poznanstva s Slovenci po svetu in tematiko, s katero se bo ukvarjal, pozna iz prve roke.

Česnik se je rodil leta 1945 v Ljubljani, leta 1967 pa se je izselil v Avstralijo, čemur naj bi, kot je pred časom zapisal sam, botrovali politični razlogi. V deželi tam spodaj je preživel 36 let, nato pa se je po upokojitvi vrnil v Slovenijo.

Po prihodu v Avstralijo se je v Melbournu najprej zaposlil v zavarovalnici, nato pa je po študiju na akademiji za kontrolo letenja leta 1971 postal kontrolor letenja pri avstralski letalski družbi Qantas, kjer je ostal 32 let. Bil je tudi sindikalni predstavnik v podjetju s 46.000 zaposlenimi, delal pa je tudi kot prevajalec v glavni melbournski bolnišnici in kot sodni tolmač za slovenski in srbohrvaški jezik.

Pod okriljem Slovenske izseljenske matice je tako večkrat pripravil pohode izseljencev na Triglav. Kot tajnik Avstralske smučarske zveze letalcev pa je organiziral smučarske izlete v Slovenijo in tudi drugače promoviral matično domovino.

S soprogo živita v Ljubljani. Ima hčerko ter vnuka in vnukinjo, ki pa, kot je povedal na zaslišanju pred pristojno parlamentarno komisijo, ne govorita slovensko.