Kdo ima prav?

Poslanec LDS Milan Petek upa, da bo premier Janez Janša spoštoval pravno državo in razrešil okoljskega ministra Janeza Podobnika. Po njegovem gre pri Podobnikovem ravnanju za hujše kršenje pravil igre, postopkov in zakonov, kar se mora odraziti v njegovi odgovornosti.

Petek verjame, da se bo Janša odločil za razrešitev. Če premier sodišča ne bi upošteval, bi to po njegovem pomenilo, da premier ne spoštuje pravne države. "V tem primeru bo premier sam priznal, da je pravna država v razumevanju vladajoče koalicije v drugem planu in da si jo prilagajajo tako, kot njim ugaja," je dejal Petek.

Po mnenju poslanca je računsko sodišče s čakanjem na odzivno poročilo dovolj dolgo toleriralo neaktivnost ministrstva za okolje. Slednje po Petkovem mnenju ni samo zamudilo roka za oddajo odzivnega poročila, temveč tudi njegovo ukrepanje ni bilo takšno, da bi zagotavljalo odpravo pomanjkljivosti. Glede na to računsko sodišče po mnenju poslanca ni imelo druge možnosti, kot da premierju predlaga, naj ministra razreši.

Spoštovanje zakonitosti je po Petkovem mnenju eden od temeljev objektivne odgovornosti, ker pa Podobnik te zakonitosti ni spoštoval, mora po njegovem prevzeti odgovornost.
Razrešitev ministra po Petkovih besedah pričakujejo tudi v poslanski skupini LDS.

Marginaliziranje Računskega sodišča

Predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes se je v pogovoru za 24ur.com odzval na včerajšnje izjave okoljskega ministra Janeza Podobnika, da so v roku posredovali sodišču vse ukrepe, ki so jih že izpolnili in tiste, ki jih še bodo. Ena netočnost se je po Podobnikovih besedah pojavila v pozivu računskega sodišča, in sicer da so zamudili rok za odgovor. "Tega nismo zamudili, saj smo se z njimi - zaradi obsežnih priprav na predsedovanje - dogovorili za podaljšanje," je pojasnil Podobnik.

Spomnimo, da je prvič v zgodovini Računsko sodišče pozvalo premierja, da zaradi hudih kršitev razreši ministra. Očitek - Podobnik naj ne bi ukrepal pri preplačilih okoljskih dajatev. Državljani smo namreč v štirih letih za dajatve pri odvozu smeti plačali kar 8 milijonov evrov več kot bi morali. Računsko sodišče je v porevizijskem poročilu ugotovilo, da je okoljsko ministrstvo v primeru zaračunavanja in porabe okoljskih dajatev v letih 2002–2005 hudo kršilo obveznost dobrega poslovanja. Poleg Ministrstva za okolje sta bila revidiranca še Mestna občina Maribor in družba Snaga Maribor.

'MOP ne razume poročila'

"Poziv za ukrepanje je bil vložen zaradi neaktivnosti in neizvedenih zahtevanih ukrepov, ki jih je računsko sodišče zahtevalo od ,inistrstva in so bili usmerjeni predvsem v vzpostavitev zakonitega stanja in ustreznega nadzora nad preglednostjo sistema zaračunavanja in porabe okoljskih dajatev, v katerem niso jasno opredeljene pristojnosti in odgovornosti za določitev višine zaračunane okoljske dajatve,“ na začetku pove Šoltes. Zaradi navedenega je bilo, kot pravi Šoltes, v preteklosti pobranih 7,9 milijonov evrov preveč okoljskih dajatev uporabnikom.

"Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pa ni izkazalo zadovoljivih popravljalnih ukrepov, s katerimi bi bil vzpostavljen sistem zaračunavanja okoljskih dajatev, ki bi preprečeval nadaljnje presežno zaračunavanje okoljskih dajatev in zagotovil izvedbo poračuna preveč zbranih dajatev uporabnikom," v pogovoru zatrdi Šoltes.

"MOP do izteka 90-dnevnega roka za predložitev odzivnega poročila le tega ni oddal, niti ni zaprosil za podaljšanje roka. Računsko sodišče je zato v skladu z zakonom o računskem sodišču izdalo ministrstvu opozorilo, naj predloži poročilo v dodatnih 15 dneh. MOP v času priprave poročila (v 90 dneh) ukrepov ni izvedel in jih zato ni mogel predstaviti v odzivnem poročilu," na vprašanje o podaljšanju roka pravi Šoltes.

Podobnik zavrača očitke?

Na vprašanje, da Podobnik zavrača očitke Računskega sodišča pa Šoltes pravi: "Računsko sodišče ne izdaja očitkov, ampak revidira smotrnost in pravilnost poslovanja in o tem izdaja revizijska in porevizijska poročila ter ustrezne ukrepe in pozive."

"Računsko sodišče ni politična stranka, združenje, temveč največji organ kontrole javnih financ, zato je marginaliziranje našega poziva za ukrepanje neustrezno in kaže na nerazumevanje vloge in pomena računskega sodišča kot neodvisne nadzorne institucije," še doda za konec.