Kdo bo zasedel katero ministrstvo in koliko ministrov bomo sploh imeli?

Komu bo pripadlo katero ministrstvo, naj bi bilo torej jasno do konca tega tedna, prav tako tudi, ali bosta stranki SD in Levica obdržali štiri in tri mandate, ali bosta obe dobili en mandat manj. Socialni demokrati bodo sicer najverjetneje prevzeli zunanje, pravosodno in kmetijsko ministrstvo, morda tudi gospodarsko. Levica medtem svoje kadre vidi na šolskem, socialnem in kulturnem ministrstvu.

V kvoti Gibanja Svoboda pa bo Robert Golob resor ponudil tudi izpadlima LMŠ in SAB, a ne nujno predsednikoma strank. Potencialna imena v javnosti že krožijo. Notranje ministrstvo naj bi prevzela Tatjana Bobnar, visoko šolstvo Igor Papič, kulturo Asta Vrečko, socialo Luka Mesec, kandidat za zdravstvo kljub nekaterim pomislekom za zdaj ostaja Danijel Bešič Loredan, gospodarski resor pa naj bi dobil Milan Cvikl.

Če se je s precejšnjo gotovostjo na čelo pravosodnega ministrstva že postavljalo Dominiko Švarc Pipan iz vrst SD, pa se je po besedah naših virov zdaj v tej stranki pojavilo nekaj več negotovosti. Zeleno luč naj bi namreč tam doslej prižgali zgolj Tanji Fajon, ki si je uspela priboriti zunanje ministrstvo.

A po besedah Goloba bodo imena črno na belem določena prihodnji teden.

Sestavljanje in razstavljanje ministrstev

Pričakovati je sicer tudi, da bi v novi vladi imeli kakšnega ministra več kot do sedaj, saj ima Golob jasne ambicije prevetriti obstoječa ministrstva. Nekatera bi združeval, druga pa ločeval. Nekatere ideje o novih resorjih so že javne, druge malo manj. Kaj na potencialne spremembe pravijo tisti, ki se jih to najbolj tiče?

Ministrstvo za šolstvo se bo po napovedih razdelilo v dva resorja: prvi naj bi vključeval izobraževanje do vključno srednjega šolstva, drugi pa visoko šolstvo, znanost, inovacije in digitalizacijo, kar na Univerzi v Ljubljani pozdravljajo. "Vemo, da je osnovnih in srednjih šol ogromno in je bilo velikokrat čutiti, da nismo tisti glavni pomembni dejavnik na tem ministrstvu," je dejal ljubljanski rektor Gregor Majdič.

Po zadnjih namigih pa bi se od ministrstva za šolstvo lahko odcepil resor športa ter se priključil ministrstvu za zdravje. V Olimpijskem komiteju Slovenije odgovarjajo, da v tem dodane vrednosti ni. Bi pa bila, če bi šport dobil svoje ministrstvo oz. kvečjemu v navezi s turizmom. "Da bi bilo to ministrstvo za šport in turizem. V kontekstu vseh sinergijskih učinkov ti dve področji spadata skupaj," pravi predsednik Olimpijskega komiteja Bogdan Gabrovec.

Zagotovo pa ne spadata skupaj ministrstvo za infrastrukturo in ministrstvo za okolje, so se na napovedi, da bi se to lahko zgodilo, odzvali v organizaciji Ekologi brez meja. "Zagotovo si okolje zasluži svoj resor. Okoljskih vsebin je ogromno, okoljska zakonodaja pa je ena največjih delov, kar se tiče evropske zakonodaje. To ni nekaj, kar lahko odmaknemo in porinemo v nek kot," so jasni Ekologi brez meja, poudarja Jaka Kranjc.

Resor dela bi se lahko po novem priključil ministrstvu za gospodarstvo, a tu gre za nasprotujoča si resorja, odgovarja predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič. "Kar je dobro za kapital, bi moralo biti dobri tudi za delavce. A če se spomnimo samo zadnjih razprav pri davčnih reformah, minimalni plači, pri pogojih dela, delavski zakonodaji, ugotovimo, da temu ni tako in bodo interesi gospodarstva tukaj povsem prevladali."

Raje bi videli, doda, da bi od ministrstva za delo ločili resor socialnega varstva. A vse to so za zdaj zgolj predvidevanja, na končne poteze vlade bo treba še nekoliko počakati.