Kdo bo upravljal s slovenskim biserom?

V ponedeljek se izteče rok za oddajo ponudb za nakup 100-odstotnega deleža družbe Turizem Kras, ki ima koncesijo za upravljanje s Postojnsko jamo. Morebitni kupci še ne želijo povedati, ali bodo ponudbo oddali, tako da bo to znano šele v torek. Ob tem želi vlada z v četrtek sprejetim aneksom zaostriti pogoje za prodajo.

Za nakup naj bi se potegovala zamejska KB1909 so konec februarja poročale Finance, pa tudi kranjski finančni holding Sava. Po govoricah sodeč se za nakup še vedno zanimajo notranjski gospodarstveniki. Tako naj bi nekaj podjetnikov s Postojnskega in Cerkniškega ustanovilo podjetje, ki naj bi oddalo ponudbo. To naj bi oddal tudi postojnski podjetnik Marjan Batagelj, direktor družbe Batagel&Co, ki govoric ni želel komentirati. Tudi direktor postojnske območne gospodarske zbornice Igor Blažina ne želi dajati izjav.

Vlada želi prodajo Turizma Kras zaostriti, zato je 11. marca sprejela aneks h koncesijski pogodbi, po katerem naj bi bila prodaja mogoča le z njenim soglasjem. V Turizmu Kras naj bi na aneks neuradno že pristali, podpisali pa ga še niso; o tem mora odločiti nadzorni svet družbe.

Društvo za ohranjanje obeležij, spomenikov in praznikov 23. april iz Postojne pa je pod pobudo, naj država območje jame in okolice razglasi za krajinski park, nato pa naj upravljanje s Postojnsko jamo prevzame javni zavod, od 5. marca do petka zbralo okoli 2200 podpisov. Kot pravi predsednik društva Jerko Čehovin, bodo pobudo v ponedeljek nesli predsedniku vlade, nato pa vse izročili še klubu primorskih poslancev. "Če nihče ne bo predlagal sprejema zakona o ustanovitvi krajinskega parka, bomo začeli zbirati podpise za predhodni zakonodajni referendum," dodaja Čehovin.

Po nerevidiranih podatkih o lanskem poslovanju Turizma Kras je imela družba nekaj več kot 10,4 milijona poslovnih prihodkov, kar je deset odstotkov manj kot prejšnji leti, čisti poslovni izid pa je znašal 578.979 evrov. Na upad dobička je po besedah direktorja družbe Matjaža Berčona najbolj vlivala višja koncesijska dajatev. Letos načrtujejo okoli 10,5 milijona poslovnih prihodkov in precej večji čisti dobiček, 834.900 evrov, za naložbe pa naj bi namenili 425.000 evrov. Predvidevajo še, da bodo od rabe naravnih vrednot imeli 6,6 milijona evrov prihodkov.