Ministrstvo za pravosodje namreč še ni sprejelo odločitve o namembnosti sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani. So pa pred kratkim v medresorsko usklajevanje na vlado poslali gradivo s predlogom, da prenesejo pravico upravljanja s stavbo na ministrstvo za javno upravo, pristojno za centralizirano ravnanja s stvarnim premoženjem.
"Ministrstvo za pravosodje na podlagi pristojnosti upravlja samo s tistimi objekti, v katerih so pravosodni deležniki. Oni pa so jasno in glasno povedali, da se ne vidijo v stavbi na Litijski," je odločitev za pripravo vladnega gradiva pojasnila Katičeva. Bi pa lahko te prostore koristila druga ministrstva, za kar je ministrica, kot je dejala, že prejela več neuradnih predlogov oziroma pobud.
Obenem je znova izpostavila, da stavba na Litijski nikoli ni bila predvidena kot rešitev za novo sodno stavbo, saj bi v tem primeru morali kupiti še več drugih objektov.
Po njenih besedah je tudi vnovična preverba prostorske problematike sodišč potrdila, da je edina ustrezna rešitev za problematiko ljubljanskih prvostopenjskih sodišč, tudi z vidika organizacije, tehničnih storitev in varovanja, enotna lokacija v bližini tudi vrhovnega sodišča v centru prestolnice.
Ministrstvo za pravosodje je stavbo na Litijski kupilo za potrebe sodišč, vendar pred tem ni naročilo preverbe cene stavbe. Za stavbo je odštelo 7,7 milijona evrov, kasnejša cenitev pa je pokazala, da je tržna ocenjena vrednost stavbe ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe znašala šest milijonov evrov. Opravljenih je bilo več revizij posla, ki so pokazale določene nepravilnosti.
Tako je računsko sodišče med drugim ugotovilo, da je bilo 6,5 milijona evrov od skupnega zneska zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije, čeprav za takšno prerazporeditev ni bilo podlage. Zadevo preiskuje Nacionalni preiskovalni urad.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.