Gjörköseva sicer ni želela pred kamero, nam je pa razloge za odstop pojasnila po telefonu. Kot je dejala, je od začetka pričakovala, da bo v sodnem procesu v primeru Petek precej zapletov. Kljub temu je menila, da bo lahko, če bo imenovana, opravljala tudi funkcijo generalnega državnega tožilca, zato se je odločila za kandidaturo. Ob tem opozarja, da je bila to samostojna odločitev in da ji ni nihče vnaprej zagotavljal imenovanja.
Po vložitvi kandidature pa je ugotovila, da bo zapletov več, kot je pričakovala, saj so se pojavili tudi zunaj sodnega postopka.
Odvetnik obtoženega Draga Hojnika Ivan Bukovnik je namreč v začetku maja ovadil Gjörkösevo in neznane policiste, ker naj bi anonimno pričo prisilili k lažnemu pričanju. Bukovnik med dokazi navaja tudi tiste, ki so sicer dokazi v samem sojenju v primeru Petek, kar bo po mnenju Gjörköseve pripeljalo do novih zapletov. Zaradi tega je sklenila, da se odpove kandidaturi.
Njen odstop je vladi povzročil preglavice, saj je bila glavni favorit za generalnega državnega tožilca, druga dva kandidata sta predsednica tožilskega društva Vlasta Nussdorfer in vrhovni državni tožilec Hinko Jenull.
V torek naj bi se vladna kadrovska komisija odločila, ali bo le izbrala kandidata, o katerem bo potem odločal državni zbor, lahko pa oceni, da druga dva kandidata nista primerna in v tem primeru pravosodno ministrstvo ponovi razpis. Do imenovanja novega generalnega državnega tožilca bo ta položaj še naprej zasedal Franc Mazi, ki pa meni, da za tožilstvo ni dobro, če ima daljše obdobje le začasno vodstvo.
