Dosedanji predsednik državnega zbora Feri Horvat in začasni vodje poslanskih skupin so se v okviru priprav na petkovo ustanovno sejo državnega zbora uspeli dogovoriti le o številu članov v mandatno-imunitetni komisiji, v kateri bo imela največ, sedem članov, zmagovalka volitev SDS.
Niso pa uspeli doseči dogovora o sedežnem redu v veliki parlamentarni dvorani, in sicer zaradi "gneče" na sredini, kjer želijo poleg poslancev SDS sedeti tudi poslanci LDS in NSi.
Spopad za to, kdo bo sedel na sredini državnega zbora, ni zgolj tehnično vprašanje in ne gre zgolj za tehnologijo vladanja. Demokratska stranka kot zmagovalka volitev tudi formalno zahteva zase prostor politične sredine, ki ga je prej zasedala v državnem zboru liberalna demokracija, ki prav tako hoče ostati na sredini. Začasni vodja poslanske skupine LDS in predsednik stranke, Anton Rop, pravi: "Liberalna demokracija Slovenije je sredinska stranka, zato seveda pričakujemo, da bo sedela v sredini."
Poglejmo konkretno: na sredini državnega zbora je 27 sedežev, ki naj bi ga po novem zasedlo 29 poslancev demokratske stranke in in devet poslancev Nove Slovenije - skupaj torej 38 poslancev. S tem se ne strinja liberalna demokracija,ki sredine noče zapustiti.
Po predlogu liberalne demokracije, ki ima 23 poslancev, bi si sredino, na kateri hočejo ostati, kvečjemu lahko razdelili z zmagovalci, kar pomeni, da bi sedeli skupaj z demokratsko stranko, štirje liberalni demokrati pa bi se morali seliti na levo.
France Cukjati, začasni vodja poslanske skupine SDS pa upa, da se bodo stranke uspele dogovoriti o sedežnem redu. "Opazil sem, da gre za simboliko, kar pa me preseneča," je dejal.
Stranka upokojencev načelno ne favorizira nobene strani, kot je dejal Franc Žnidaršič, začasni vodja poslanske skupine DeSUS-a, je dejal, da bi jim še najbolj ustrezalo, če bi bili 'kot rezina torte', torej, da bi imeli sedeže raporejene po vertikali. Združena lista pa, po besedah Mirana Potrča, želi sedeti tam, 'kjer sedi socialdemokracija v Evropi', torej na levi. Tudi SLS in SNS ne dajeta prednosti nobeni strani. SNS želi dva dodatna sedeža, po besedah Jakoba Presečnika, začasnega vodje poslanske skupine SLS, pa je bolj važno, da bodo 'konstruktivno delovali'.
Nič o kandidatih za vodstvo parlamenta
Začasni vodje danes niso načeli niti kadrovskih vprašanj - tako uradno še vedno niso znani kandidati za predsednika in podpredsednika parlamenta niti kandidati za vodenje mandatno-imunitetne komisije. Znano je le, da bo 22-člansko komisijo vodil predstavnik SDS, podpredsednik pa bo iz vrst LDS kot druge največje stranke. Slovenski demokrati bodo imeli v komisiji sedem članov, LDS šest, ZLSD, NSi in SLS po dva, en član pa bo zastopal SNS, DeSUS in narodni skupnosti, je po sestanku povedal Horvat.
Dodal je, da so se uskladili tudi o dnevnem redu petkovega zasedanja, na katerem bodo najprej izvolili omenjeno komisijo, potrdili mandate novoizvoljenih poslancev, nato pa se bodo lotili volitev predsednika parlamenta in podpredsednikov.
Bajuk med dvema stolčkoma?
Na novinarsko vprašanje, ali drži, da se predsednik NSi Andrej Bajuk odloča med predsednikovanjem državnemu zboru in vodenjem finančnega ministrstva, je podpredsednik NSi Janez Drobnič odgovoril, da je Nova Slovenija "dala pobudo v tej smeri". Vendar je treba po prepričanju Drobniča to vprašanje obravnavati "v paketu" oziroma je odvisno od sestave koalicije in nekaterih drugih kadrovskih vprašanj.