Novoizvoljeni predsednik DZ Matej Tonin: NSi se bo še naprej pogovarjala z obema stranema

Predsednik LMŠ Marjan Šarec je po današnjih usklajevanjih tik pred začetkom ustanovne seje novega sklica DZ pojasnil, da nameravajo za začasnega predsednika DZ predlagali predsednika NSi Mateja Tonina. Njegovo kandidaturo so poleg LMŠ podrpli še v SD, DeSUS, SAB, SMC in NSi, so potrdili v LMŠ. Za izvolitev je Tonin potreboval najmanj 46 poslanskih glasov, dobil pa jih je kar 80. Le devet poslancev je glasovalo proti. 

"Parlament se je v ključnih trenutkih sposoben poenotiti in to je pozitivno sporočilo za slovensko javnost," je svojo izvolitev za predsednika DZ komentiral prvak NSi Matej Tonin. Pravi še, da njegova izvolitev še ne pomeni, da to niso nujno obrisi levosredinske koalicije in poudarja, da se bodo v NSi še naprej pogovarjali z obema stranema. Ob tem je povedal, da vsebinskih pogovorov z LMŠ še niso imeli, z Janšovo SDS pa. Vse bo odvisno od uskladitve programov. 

Tonin si kot predsednik DZ želi čim prejšnjega oblikovanja parlamentarnih odborov, zlasti odbora za zunanjo politiko, in sicer zaradi tožbe proti Hrvaški pred sodiščem EU. Nato sledi izvolitev podpredsednikov, Tonin pa se bo potrudil, da bodo kar se da tekoče potekali tudi postopki imenovanja prihodnje vlade.

Postal je dvanajsti predsednik državnega zbora v zgodovini samostojne države. Na to funkcijo stopa dober mesec dni pred svojim 35. rojstnim dnevom. A ni najmlajši predsednik DZ. Še nekaj mesecev mlajši je bil Jožef Školč, ki je leta 1994 na to mesto prišel manj kot mesec dni po svojem 34. rojstnem dnevu.

Prvo sejo novega sklica DZ je do izvolitve predsednika sicer vodil najstarejši poslanec Peter Jožef Česnik (SAB), mandatno-volilno komisijo pa Jože Tanko (SDS).

Šarec, ki se je na nedavnih parlamentarnih volitvah s svojo LMŠ uvrstil na drugo mesto za SDS, je v izjavi za medije pojasnil, da so predlog Toninove kandidature uskladili med omenjenimi strankami potencialne koalicije. "Seveda pa je do tja še dolga pot," je dejal glede oblikovanja koalicije.

Obenem je Šarec, ki bo pod Toninovo kandidaturo prvopodpisani, poudaril, da so usklajeni, da gre za začasen predlog, in izrazil pričakovanje, da bo Tonin z mesta predsednika odstopil, če se bodo tako dogovorili v okviru koalicijskih usklajevanj. Za demokracijo in splošno pojmovanje politike namreč po njegovih besedah ne bi bilo dobro, da se danes prav dolgo ukvarjajo z imenovanjem predsednika DZ.

"Tudi strela lahko danes udari v DZ, vse je možno na tem svetu," pa je odgovoril glede možnosti, da se Tonin ne bi želel umakniti. Tonin pred sejo izjave za medije ni dal.

Predsednik SMC Miro Cerar je poudaril, da je zanje bistveno, da naredijo "prve, odločilne korake v smeri oblikovanja stabilne sredinske koalicije". Kot je zagotovil, bodo v tem pogledu tudi v prihodnje konstruktivni in ne bodo vztrajali pri predlogih, ki bi rušili takšno soglasje. V minulih dneh sta se kot možna kandidata za predsednika DZ namreč omenjala tudi Miro Cerar in aktualni predsednik DZ Milan Brglez, prav tako poslanec SMC.

Skupna odločitev za podporo Toninu je po besedah Cerarja sicer "izraz velikega zaupanja". Tonin namreč zagotavlja, da želi biti le začasni predsednik DZ in da se bo treba, ko bo koalicija nastala, dokončno dogovoriti o tem, "kako bomo določene vsebine zastopali na določenih položajih".

Kot je še dodal, so ugotovili, da danes potrebujejo začasnega predsednika, ki bi ga lahko podprli z zadostnim številom glasov. "S tem tudi nakazujemo obrise neke nove sredinske koalicije," je pojasnil. Po današnjem prvem koraku bo Šarec po Cerarjevi oceni lažje usklajeval delo pri formiranju te koalicije.

Poslanec Stranke Alenke Bratušek Marko Bandelli je prav tako napovedal podporo Šarčevemu kandidatu za predsednika DZ. Ta odločitev bo po njegovem mnenju spremljala tudi nadaljnja koalicijska pogajanja. Bandelli se zavzema za sredinsko vlado, ki jo vidi kot edino možnost, v njej pa naj bi "modrost prevladovala pred individualizmom".

Pozitivno mnenje o Toninu ima tudi vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša, ki meni, da bo Tonin kljub mladosti znal voditi DZ "v času, ki mu je namenjen". Glede tega, da se Tonin lahko tudi ne umakne z mesta predsednika, pa je dejal, da se Tonin "sam ne more umakniti, umaknejo ga lahko poslanci". 

Janša: "S podporo Toninu rešujemo zagato levice"

Po besedah poslanca NSi Jerneja Vrtovca želijo v stranki s kandidaturo Mateja Tonina za predsednika DZ presekati gordijski vozel, nastal po volitvah. "Včasih je treba preseči delitve, zlasti ideološke, in pogledati, kaj je dobro za ljudi in državo," je pojasnil. Sodelovanje NSi v vladni koaliciji pa je odvisno od dogovorov, je dodal.

Vrtovec je v izjavi za medije ob robu današnje seje povedal, da so se v NSi odločili, da bodo delovali vključevalno, in ne izključevalno, in da bodo dvignili raven razprave. "Tonin je oseba, ki vključuje in ki lahko presega delitve levo-desno," je poudaril Vrtovec. Prepričan je, da bo Tonin dober predsednik DZ in bo to funkcijo opravljal odgovorno in vestno.

Kar se pa tiče nadaljnjega delovanja NSi, pa je po Vrtovčevih navedbah odvisno od nadaljnjih pogajanj. "Ali bo Nova Slovenija del vladajoče koalicije, ni odvisno od kadrovskega potenciala, kadrovanja, ampak od vsebine koalicijske pogodbe in tega, kar se bomo lahko dogovorili," je dejal.

Na vprašanje, ali je NSi po vsebini za zdaj bližje levi ali desni strani, je Vrtovec odgovoril, da se o vsebini še niso začeli pogovarjati z nobeno politično stranko z izjemo določenih tipanj. Obenem je pojasnil, da je njihov gospodarski program zelo jasen in je tudi osnova za njihova pogajanja.

Predsednik NSi Matej Tonin lahko pri kandidaturi za mesto predsednika DZ računa tudi na podporo poslancev SDS. Prvak SDS Janez Janša je na Twitterju ob tem zapisal, da zaenkrat rešujejo "zagato t. i. levice, ki se je sposobna dogovoriti le o nekom, ki ni njihov".

Upanje in zaupanje ljudi

Seja se je sicer začela z nagovorom predsednika države Boruta Pahorja. "Ljudje so nam poverili njihova upanja in zaupanja. Naloženo nam je, da skupaj varujemo in razvijamo našo državo in domovino," je dejal in dodal, da je "naše medsebojno sodelovanje elementarnega pomena za okrepitev zaupanja v demokracijo, državo in politiko".

Pahor je v nagovoru poslancem dejal, da bodo "varnost naše države, blaginja njenih ljudi ter ugled Slovenije v svetu zelo odvisni od naše sposobnosti in pripravljenosti za sodelovanje". "Izvoljeni smo od ljudi, ki imajo različne poglede. Mi imamo med seboj različne poglede. Nihče nas nima pravice prisiliti, da se odrečemo svojemu mnenju. Vendar pa imamo neko državniško poklicanost, da te razlike spoštujemo in usklajujemo," je poudaril.

Opozoril je, da v letošnjem letu čaka njega in DZ nekaj skupnih nalog, prva je oblikovanje nove vlade. Predsednik republike mora najpozneje v 30 dneh po konstituiranju DZ predlagati kandidata za predsednika vlade. A s predlogom ne bo po nepotrebnem odlašal, pač pa bo DZ o tem seznanil takoj, ko bo mogoče, je napovedal.

Ponovil je, da bo v pogovorih z vodji poslanskih skupin preveril, ali v DZ obstaja dovolj načelne podpore, da poveri mandat prvaku največje parlamentarne stranke Janezu Janši. V tem primeru bo v začetku julija podpisal predlog njegove kandidature za mandatarja in ga uradno poslal v DZ. Če pa bo ugotovil, da potrebno parlamentarno večino uživa kdo drug, bi Janšo znova povabil na razgovor, saj ga je ta že obvestil, da v tem primeru mandata ne bi sprejel.

Po pričakovanjih bi lahko v najboljšem primeru dobili vlado konec avgusta, kar pomeni, da bo med dvema vladama s polnimi pooblastili preteklo pol leta. V tem času so se po Pahorjevih navedbah nakopičila vprašanja, ki čakajo na rešitve. "Zato je jasno, da bi bila čimprejšnja izvolitev nove vlade za Slovenijo koristna in spodbudna," je dejal in pristavil, da je postopek oblikovanja vlade vedno zahteven in zapleten. Zato se trudi, da bi bil vsaj čim bolj transparenten in predvidljiv.

Položaj predsednika DZ tradicionalno del koalicijskih preigravanj

Državni zbor je od njegove ustanovitve decembra 1992 vodilo enajst predsednikov, ki so se izmenjali v sedmih parlamentarnih mandatih. Najkrajši čas sta na stolčku predsednika DZ sedela Feri Horvat in Ljubo Germič, ki sta najvišji zakonodajni organ vodila le dobre tri mesece.

Predsednik DZ je po protokolu drugi najpomembnejši človek v državi. Izvoljen z večino glasov vseh poslancev predstavlja najvišje državno zakonodajno telo in vodi njegovo delo. Položaj velja za prestižnega med političnimi, zato je bil tudi vedno del koalicijskih usklajevanj.

Po prvih volitvah v DZ leta 1992 je položaj sicer zasedel Herman Rigelnik iz največje vladne stranke LDS, po letu 1996 pa se je vzpostavila praksa, da to mesto zasede druga največja koalicijska stranka. Tedaj je pripadlo Janezu Podobniku iz SLS, ki je vstopil v vlado pod vodstvom LDS.

Po letu 2000 je vlado znova sestavljal LDS, mesto predsednika DZ pa je dobila druga največja koalicijska stranka ZLSD (danes SD). Večji del mandata jo je zasedal Borut Pahor, ki je tudi edini, ki je zasedal vse tri predsedniške funkcije v državi – bil je tudi predsednik vlade, danes pa je predsednik republike. Tudi ko je po volitvah leta 2008 vlado sestavljal SD, je položaj predsednika DZ prepustil koalicijskemu partnerju Zares s Pavlom Gantarjem.

Leta 2004, ko je na volitvah zmagal SDS, pa je ta stranka prevzela tako vodenje vlade kot DZ. Prvi med poslanci je postal France Cukjati.

Enako je bilo pred štirimi leti, čeprav je tudi takrat kazalo drugače. Kandidaturo je namreč sprva napovedal predsednik DeSUS Karl Erjavec, a si je nato premislil. Med razlogi je tedaj navajal negotovost pri sestavi nove koalicije in razdelitve ključnih funkcij. Predsednik DZ je nato postal Milan Brglez iz na volitvah zmagovite SMC.

Najbolj se je zapletalo leta 2011

Najbolj pestra pa je bila ustanovna seja DZ po volitvah 2011. V prvem in drugem krogu je sicer kandidiral Borut Pahor (SD). Poleg SD sta ga podprli še stranki SLS in NSi, poslanci DeSUS pa so glasovali po svoji vesti. Zmagovalka na volitvah – Pozitivna Slovenija – pa je kandidirala s svojo poslanko Mašo Kociper, a v obeh poskusih glasovanja pri podpori ostala osamljena. Poslanci SDS medtem v prvih dveh glasovanjih niso podprli nobenega kandidata. V tretjem krogu pa se je zgodil premik. Pahor ni več kandidiral, v SD pa so se odločili, da bodo podprli Kociprovo, kar pa še vedno ni bilo dovolj. Predsednik Liste Virant Gregor Virant in predsednik DeSUS Karl Erjavec sta, zgrožena nad dogajanjem, ugotovila, da je najbolje, da najdejo neki dogovor, ki bi omogočil konstituiranje DZ. Zato je v kandidaturo vstopil Virant, ki je dobil podporo ad hoc koalicije Liste Virant, SDS, SLS, DeSUS in NSi. Ravno ta koalicija pa je nato po neuspelem poskusu predsednika PS Zorana Jankovića oblikovala vlado, ki jo je vodil predsednik SDS Janez Janša. Po razpadu vladne koalicije je vlado oblikovala PS z Alenko Bratušek, mesto predsednika DZ pa je znova dobila druga največja koalicijska stranka SD.

Položaj predsednika parlamenta časten, a tudi zelo dobro plačan

Predsednik DZ sicer po poslovniku predstavlja državni zbor, sklicuje in vodi seje državnega zbora, podpisuje zakone in druge akte, ki jih sprejme DZ, skrbi za uresničevanje z ustavo, z zakonom in s tem poslovnikom določenih razmerij z državnim svetom, s predsednikom republike, z vlado in drugimi državnimi organi, skrbi za sodelovanje s predstavniškimi organi drugih držav, z mednarodnimi parlamentarnimi institucijami ter z mednarodnimi organi in organizacijami, skrbi za izvajanje poslovnika, dodeljuje zadeve v obravnavo delovnim telesom, odloča o sporih glede pristojnosti med delovnimi telesi in odloča o službenih poteh poslancev v tujino, če za takšno odločitev ni pristojno nobeno delovno telo. Predsednik DZ pa je uvrščen v najvišji, 65. plačni razred in mu pripada plača v višini 5419 evrov bruto.