Konec kršenja človekovih pravic: kdaj lahko detektivi zasledujejo 'tarčo'?

Nov zakon o detektivski dejavnosti prinaša pomembne spremembe, ki povečujejo preglednost dela detektivov, pravi generalni direktor Direktorata za policijo in druge varnostne naloge dr. Darijo Levačić. "Odgovornost in strokovnost v tej panogi zagotavljata tudi večjo pravno varnost in jasno regulacijo dejavnosti," dodaja.

Zakon podrobno določa področja, pooblastila in vrste informacij, ki jih lahko pridobivajo detektivi. Poleg tega uvaja natančnejše pogoje za delo detektivov, omejuje prekomerne posege v pravice posameznikov in zagotavlja, da je dejavnost detektivov usklajena z ustavnimi pravicami, ne da bi pri tem omejeval njihovo učinkovitost. Zakon jasno opredeljuje oblike, v katerih je dovoljeno opravljanje detektivske dejavnosti, uvaja obvezen vpis v evidenco detektivov ali detektivskih družb kot pogoj za začetek opravljanja dejavnosti. 

Zakon prinaša tudi prenovljeno ureditev pristojnosti in delovanja zbornice, ki vključuje vsebino statuta zbornice, obveznost pridobitve soglasja ministrstva za notranje zadeve in letno poročanje ministrstvu o izvajanju javnih nalog, nadgrajujejo se evidence, ki jih vodijo zbornica oziroma detektivi. Zbornica bo namreč na podlagi javnega pooblastila vodila dodatne evidence, vključno z disciplinskimi ukrepi in mirovanjem statusov detektivov, kar zagotavlja celovit nadzor nad delovanjem.

Zakon sicer povečuje vlogo notranjega ministrstva in pri nadzoru dejavnosti vzpostavlja sistem disciplinske odgovornosti. Med drugim na novo ureja pritožbene postopke zoper delo detektivov. Uvedba pritožbene poti bo prispevala k transparentnejšemu in pravičnejšemu obravnavanju pritožb ter zagotavljanju zakonitosti delovanja. Širijo se možnosti inšpekcijskega nadzora in podeljujejo nova pooblastila inšpektorjem za nadzor nad nezakonitim opravljanjem detektivske dejavnosti. "Vse to krepi strokovnost in transparentnost detektivskega dela," je prepričan.

Detektivska dejavnost je regulirana gospodarska dejavnost, kar pomeni, da je država detektivom podelila določena upravičenja za izvajanje detektivske dejavnosti. Dejavnost kot taka pa je nato podvržena tržnim zakonitostim, pojasnjuje Levačić. "Pri pripravi novega zakona smo sledili cilju, da je treba poskrbeti za ustrezen nadzor nad izvajanjem upravičenj, ki jih je država podelila detektivom. S svojim delom lahko namreč detektivi globoko posegajo v ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine," je jasen generalni direktor.

'Spremembe ne pomenijo konca detektivske dejavnosti'

In zakaj so se sploh odločili za spremembe? Kot pojasnjuje sogovornik, je prejšnji zakon veljal vse od leta 2011. Zakonska ureditev je bila pomanjkljiva in je v praksi dopuščala možnosti za preseganje zakonitosti.

Zakon pa nikakor ne zmanjšuje kakovosti detektivskega dela, temveč postavlja višje standarde strokovnosti in odgovornosti, kar je nujno za dejavnost, ki pogosto posega na področje ustavno varovanih pravic.

Zakon je bil usklajen na notranji, strokovni in medresorski ravni ter tudi z Detektivsko zbornico RS. Največ razprav v strokovni javnosti je sprožila obrazložitev člena, ki ureja osebno zaznavo. Pri spremembi te obrazložitve je aktivno sodelovala Detektivska zbornica RS, saj je bila sprememba usklajena in ustrezno vključena v končno obrazložitev zakona. Kljub temu pa nekateri detektivi s spremembo niso soglašali. "Spremembe ne pomenijo konca detektivske dejavnosti, kot zavajajoče trdijo nekateri. Postavljajo se pa jasna pravila in meja, do katere lahko detektivi s svojimi upravičenji posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine," pravi Levačić.

Ta pravila namreč doslej niso bila jasno določena. Kot primer navede osebno zaznavo, ki jo je problematizirala tudi strokovna javnost in je po njegovi oceni tudi najbolj sporna. Gre za osebno zaznavo detektiva. Detektivi so osebno zaznavo izvajali statično ali dinamično. "Detektiv na podlagi sklenjene pogodbe in pisnega pooblastila lahko izvaja naloge in upravičenja, ki jih ima na podlagi zakona, npr. pridobivanje informacij o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe. To lahko med drugim izvaja tudi z osebno zaznavo. Pri statični osebni zaznavi detektiv na določeni lokaciji poišče primerno prikrito mesto, npr. bližina stanovanjskega bloka, kjer prebiva oseba, in opazuje osebo ter ugotavlja morebitne kršitve," pove.

Statična zaznava se spremeni v dinamično zaznavo, ko se začne detektiv premikati in slediti osebi: "Takrat govorimo o dinamični zaznavi in prav tu je v preteklosti pogosto prihajalo do nepravilnosti. Detektivi so osebi neprekinjeno sledili dalj časa, beležili njene aktivnosti, jo večkrat fotografirali ipd. S pridobljenimi informacijami je bilo tako mogoče ustvariti podobo o posameznikovem življenju. Vse to pa je že prekomerno poseganje v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika." ZDD-2 prepoveduje izvajanje vsesplošne in neprekinjene osebne zaznave. Jasno je tako določena sorazmernost posega, ki najprej določa najmanjši možni obseg izvajanja upravičenj detektiva in prepoveduje izvajanje vsesplošne in neprekinjene osebne zaznave. 

"Prenovljena določba in obrazložitev 38. člena ZDD-2 zagotavljata vsebinsko jasno zapisano upravičenje detektiva osebne zaznave. S tem bo zakonodajalec zagotovil, da detektivi svojim upravičenj ne bodo izvajali preobsežno, saj je natančno determinirana časovna meja izvajanja upravičenja in s tem tudi sorazmerna uporaba upravičenja osebne zaznave kot tudi uporabe tehničnih sredstev."

Osebno zaznavo lahko primerjamo s prikritim preiskovalnim ukrepom tajnega opazovanja, ki ga izvaja Policija na podlagi 149. a člen Zakona o kazenskem postopku. V obeh primerih se na prikriti način pridobiva različne podatke in informacije, sicer za različne namene. 

"Da lahko Policija izvaja ta ukrep, mora zadostiti dokaznemu standardu 'utemeljeni razlogi za sum'. Ob tem so vzpostavljeni tudi nadzorstveni mehanizmi – odredbo za tajno opazovanje izda državni tožilec ali v določenih primerih preiskovalni sodnik, Policija pa mora vsak mesec državnemu tožilstvu poročati o svojih aktivnostih," pojasni sogovornik.

Pomembno je izpostaviti tudi, da zgolj sum o obstoju družbeno manj nevarnih dejanj, detektivom omogoča, da se uporaba osebne zaznave v praksi izvaja bolj pogosto. Gre za nizko stopnjo suma, ki temelji lahko zgolj na indicih ali informacijah, ki niso posebej podkrepljene ali preverjene. To posledično vključuje večja tveganja in verjetnost, da bo poseženo v človekove pravice tudi v primerih, v katerih dejansko ni prišlo do neke kršitve. Zato je potrebna natančno določena omejitev izvajanja osebne zaznave, pri čemer pa morajo detektivi pri uporabi le-te upoštevati tudi načelo subsidiarnosti, kjer se mora oceniti ali bi za odkrivanje kršitve ali dokazovanje manj nevarnega dejanja zadoščali že milejši ukrepi (pridobivanje podatkov od drugih oseb, iz javno dostopnih virov itd.). 

Narava osebne zaznave detektiva je namreč prikrito pridobivanje informacij in je v bistvu narava osebne zaznave, ki se izvaja brez posameznikove vednosti. Pri tem posameznik ne ve, kdaj bo detektiv osebno zaznavo izvajal. Prav tako nima in tudi ne more imeti učinkovitega pravnega varstva, niti ne more sodelovati v postopku preverjanja izvajanja upravičenja, saj za izvajanje ni potrebna nikakršna odredba ali privolitev, niti ni vzpostavljen nadzorni mehanizem, ki bi v tistem času preverjal upravičenost izvajanja osebne zaznave. Zaradi teh okoliščin je toliko bolj pomembno, da je sama osebna zaznava omejena na način, da se prekomerno ne posega v človekove pravice in temeljne svoboščine.

Pomembno je še izpostaviti, da Policija lahko izvaja prikrite preiskovane ukrepe zgolj v primerih najhujših kaznivih dejanj, ki predstavljajo resno grožnjo za družbo. Poleg tega je delovanje Policije podvrženo strogim nadzornim mehanizmom. To je ključna razlika. Nadzorni mehanizmi, ki veljajo za Policijo, zagotavljajo dodatne varovalke pred morebitnimi zlorabami, medtem ko pri detektivih takšni nadzorni mehanizmi niso vzpostavljeni.

Prav zaradi teh razlik je nujno, da je uporaba osebne zaznave v okviru detektivske dejavnosti podvržena strožjim omejitvam, ki preprečujejo nesorazmerne posege v človekove pravice.

Detektivi ne smejo izvajati tajnega opazovanja

"Nekatere detektivske družbe že na svoji spletni strani navajajo, da pri osebni zaznavi za pridobitev dokazov uporabljajo tudi naprave za slikovno snemanje, opremo, ki omogoča načrtno, dolgotrajno in ponavljajoče opazovanje osebe ali vozila," pove. Slednje pa je, kot izpostavi, že tajno opazovanje, česar pa detektivi ne smejo početi.

Detektivovo upravičenje osebne zaznave mora biti zato jasno razmejeno od prikritih preiskovalnih ukrepov, ki je detektivom prepovedano. Takšna razmejitev je ključna za zagotavljanje pravne jasnosti in predvidljivosti, da se preprečijo morebitne zlorabe ter zagotovita spoštovanje pravic posameznikov in skladnost z ustavnimi načeli.

Pa to pomeni konec osebne zaznave detektivov? Slednje skrbi marsikoga v tej panogi, vendar pa Levačić poudarja, da se to ne bo zgodilo oziroma da je skrb odveč. "Lahko bodo osebno zaznavali, vendar pa bodo morali upoštevati določene omejitve. Ko bodo ugotovili kršitev, bodo morali z osebno zaznavo prenehati," pravi. "Nova ureditev tako še vedno dovoli osebno zaznavo (statično), pri čemer pa (še vedno) ne dovoljuje dinamičnega vsesplošnega sledenja in opravil, ki ne sodijo v namen posameznih upravičenj detektiva."

Očitki so se sicer pojavili, da detektivi niso pravni strokovnjaki in da zato ne vedo nujno, ali je prišlo do kršitve. A po mnenju Levačića so tudi ti očitki zavajajoči. Prepričan je namreč, da vsak detektiv, ki na primer preverja zlorabo bolniškega staleža, ve, kdaj je prišlo do kršitve. "Ni treba  biti pravnik, da vidiš, da oseba krši bolniški stalež," je jasen.

Še bolj nedopustno pa se mu zdi sicer, da bi detektiv, ko zazna kršitev, nadaljeval z osebno zaznavo. "Tu gre za preseganje upravičenj, ki jih imajo detektivi, in to je z novim zakonom tudi jasno določeno."

Bodo lahko detektivi še naprej izročali sodne pošiljke?

Zanikal je očitke, da detektivi po novi zakonodaji ne bodo mogli več vročati sodnih pošiljk. Naloga detektivov v tem delu ostaja enaka. Vročanje pisemskih in drugih pošiljk je le eno izmed delovnih področij detektiva, pojem detektivske dejavnosti pa je širši od pojma izvajanja detektivovih upravičenj in pooblastil, in kot tak zajema npr. tudi vročanje sodnih pisanj, za katera so sicer primarno pristojna sodišča. "Detektivi lahko še vedno na podlagi Zakona o kazenskem postopku, Zakona o pravdnem postopku, Zakona o splošnem upravnem postopku itd. vročajo sodne pošiljke."  Vročanje sodnih pisanj na podlagi odredbe sodišča je detektivu omogočeno na podlagi 33. člena ZDD-2. Dodatno pa tretji odstavek 34. člena posebej določa, da detektiv vroča pisemske in druge pošiljke naslovnikom. "Kadar vročanje pošiljk urejajo posebni predpisi, mora detektiv izpolnjevati pogoje v skladu s temi predpisi," še doda.