Kdaj bo tudi po nižinah zapadel sneg?

Obilne padavine, ki nas s krajšimi prekinitvami spremljajo že od začetka novembra in so povzročile nekaj težav z naraslimi vodami, so v visokogorje prinesle veliko snega. Čeprav je snežilo na kopno podlago, je bila v ponedeljek na Kredarici zabeležena celo najvišja novembrska snežna odeja od začetka meritev. Nov rekord tako znaša 295 centimetrov, dosedanji iz leta 2010 je bil presežen za 20 centimetrov. Najbolj se je snežna odeja odebelila v torek 12. novembra in v prvih urah naslednjega dne, ko je v le 24 urah zapadlo kar 110 centimetrov snega.

November je tudi sicer v visokogorju povsem zimski mesec, saj se sneg, ki zapade v tem mesecu, obdrži vse do zgodnjega poletja. V zadnjih 60 letih ni bilo novembra, v katerem bi snežna odeja popolnoma izostala. Sneg se v visokogorju sicer kopiči skozi celotno zimo. Po podatkih Arsa snežna odeja na Kredarici največjo debelino, okoli 375 centimetrov, običajno doseže v aprilu. Absolutni rekord je iz leta 2001, ko je sneg 22. aprila segal kar sedem metrov visoko, skupno pa ga je v tisti sezoni zapadlo celo 17 metrov. Toliko snega do tedaj niso izmerili še nikjer v vzhodnih Alpah.

In kako kaže s snegom po nižinah?

Žal (ali pa na srečo) vam snega po dolinah in kotlinah še ne moremo obljubiti. Vsaj do konca meseca so si napovedi enotne, da še ne bo zadišalo po zimi. Lahko pa si pogledamo, kdaj je v zadnjih 20 letih sneg prvič pobelil nižine. Le redko je bilo to že oktobra. V Ljubljani in Novem mestu trikrat, v Mariboru pa dvakrat, povsod nazadnje leta 2012.

Če pogledamo še daljše obdobje - po podatkih Arsa smo od sredine minulega stoletja v Ljubljani imeli pet oktobrskih sneženj, kar dvakrat je do tako zgodnjega sneženja prišlo v zadnjih 20 letih. Najzgodnejše sneženje je bilo sicer v prestolnici zabeleženo 21. oktobra 1970, ko sta zapadla dva centimetra snega. Podobno je bilo tudi v letih 1955, 2003 in 2012, izstopa pa sneženje ob koncu oktobra 1950, ko je prestolnico prekrila 12-centimetrska snežna odeja. Še več snega so takrat izmerili na Notranjskem, Gorenjskem in Kočevskem. V Logatcu je snežna odeja segala 40, v Žireh 33, v Postojni 29 in v Kočevju 25 centimetrov visoko.

Precej pogosteje kot v oktobru smo prvih snežink seveda deležni v novembru. V tem mesecu velja omeniti sneženje pred dvajsetimi leti, ko smo v dneh med 19. in 22. novembrom ponekod izmerili najvišjo novembrsko snežno odejo v zadnjih desetletjih. V številnih krajih v vzhodni in južni Sloveniji je ta segala od 30 do 60 centimetov visoko. Podobno veliko snega je v novembru nazadnje zapadlo pred devetimi leti, izstopa pa še sneženje ob koncu novembra 2005, ko je snežna odeja v alpskih dolinah presegla višino enega metra (Zgornja Radovna 110 cm, Rateče 103 cm).

Po podatkih Arsa je v Ljubljani prvi sneg v zadnjih 60 letih v povprečju zapadel drugega decembra. V krajih na okoli 500 metrov nadmorske višine se to zgodi približno deset dni prej, še prej pa seveda v višjih legah. V Ratečah je tako prvi dan s snežno odejo peti november. Najdlje smo na snežinke čakali v zimi 1974/75, in sicer vse do sredine februarja.

Prvi dan s snežno odejo v zadnjih letih (vir: Arso)

Kakšen je dolgoletni trend?

Na količino snega vplivata tako temperatura zraka kot tudi količina padavin. Meritve po svetu kažejo, da se je temperatura zraka tik nad površjem od konca 19. stoletja do danes na svetovni ravni dvignila za dobro stopinjo Celzija. Medtem uradne meritve v Sloveniji in bližnji okolici kažejo na še bistveno večji porast temperature, ki presega dve stopinji Celzija. Skoraj ves porast je iz obdobja zadnjih 40 let. Morda se to ne sliši veliko, a vsak dvig temperature za stopinjo Celzija pomeni okoli 150 metrov višjo mejo sneženja, s tem pa tudi precej manjšo možnost za sneženje po nižinah.

Kljub nekaterim obilnim sneženjem v zadnjih 20 letih pogostost tovrstnih dogodkov upada, kar se kaže tako v zmanjšanju števila dni s snežno odejo kot tudi v vsoti novozapadlega snega. Izračun pokaže, da sneg v povprečju vsako novo desetletje prekriva tla od dva do štiri dni manj kot v desetletju pred tem. To pomeni, da se je skupno število dni s snežno odejo od sredine minulega stoletja zmanjšalo za od 14 do 28 dni.

Zmanjšuje se tudi skupna količina zapadlega snega in sicer v povprečju za osem odstotkov na desetletje, kar pomeni, da danes zapade za skoraj polovico manj snega, kot ga je zapadlo pred 50 leti. V Ljubljani je med letoma 1961 in 1970 (obdobje desetih let) skupna vsota višin novozapadlega snega znašala 13 metrov in 57 centimetrov, v zadnjem desetletnem obdobju (2009-2018) pa le še dobrih osem metrov, kar v povprečju pomeni okoli 80 centimetrov na sezono. Dejanska najvišja višina snežne odeje je seveda občutno manjša, saj se sneg sproti tali in poseda. Največjo vsoto višin novozapadlega snega smo v zadnjih desetih letih imeli v sezoni 2012/2013, ko je v večjem delu nižin skupno zapadlo od 1,5 do 3 metre snega.