Slovenija

Kdaj bo Slovenija imela pokrajine?

Ljubljana, 09. 05. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Ustavna komisija v državnem zboru je le z enim glasom več zavrnila predlog vlade o spremembi treh členov ustave, ki predvidevajo uvedbo pokrajin. Po mnenju predlagateljev je tako ustavila projekt oblikovanja pokrajin. Proti je glasovala tudi ljudska stranka, ki je, po mnenju LDS, s tem kršila koalicijsko pogodbo.

Franci Rokavec, poslanec SLS
Franci Rokavec, poslanec SLS FOTO: POP TV

SLS na seji vlade ni nasprotovala predlogu, da se črtajo trije členi ustave in se tako prične postopek ustanavljanja pokrajin. Danes pa so temu istemu predlogu nasprotovali z utemeljitvijo, da se zagotovi oblikovanje pokrajin na način, ki bo dejansko ljudem prijazen, in da bo na oblikovanje pokrajin imelo vpliv tudi lokalno prebivalstvo, je povedal poslanec SLS Franci Rokavec.

To bi lahko pomenilo, da bi, zaradi različnih interesov, število pokrajin presegalo razumno mejo. Tako kot se je to zgodilo z občinami. LDS temu nasprotuje. Bogdan Biščak, izvršni direktor LDS, je mnenja, da če bo projekt voden, tako kot mora biti voden, se pravi korektno in profesionalno, potem do tega ne bi smelo priti. Projekt ustanavljanja občin pač ni bil tako vpeljan in posledice imamo danes v hipertrofiji občin.

Janez Janša, predsednik SDS
Janez Janša, predsednik SDS FOTO: POP TV

Z vladnim predlogom se ravno tako ne strinjajo socialdemokrati. Janez Janša, predsednik SDS, je povedal, da je pokrajina nekaj, kar je druga faza lokalne samouprave, kar ni možno oktroirati od zgoraj, kar se to sedaj poizkuša, ampak mora biti tukaj svobodna volja osnovnih celic lokalne samouprave, se pravi občin in mest, da se združijo v ta nivo.

Zanimivo je, da se vsi strinjajo, da je pokrajine treba ustanoviti, kdaj in koliko pa je po mnenju poznavalcev nemogoče napovedati. Dejstvo pa je, da bodo z ustanovitvijo pokrajin občine izgubile del svoje moči in ravno to naj bi bilo pri iskanju političnega soglasja največja ovira.

ASTRID PRAŠNIKAR: DO POKRAJIN LE S SPREMEMBO ZAKONA

Kot smo slišali, vse strani so za ustanavljanje pokrajin, problem pa je očitno ključ, po katerem bi nastajale. Do dogovora je očitno se daleč. Ali lahko kljub temu črpamo sredstva iz evropskih skladov za razvoj pokrajin?

Astrid Prašnikar, državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve
Astrid Prašnikar, državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve FOTO: POP TV

Tako kot doslej, je seveda to mogoče s pomočjo začasne rešitve, torej statističnih regij, in tako bo seveda do ustanovitve pokrajin. Ob ustanovitvi pa bi lahko nadomestili statistične regije z našimi, pravimi administrativnimi ustanovami in bi se ta zadeva spremenila. Seveda je cilj pri ustanavljanju pokrajin širši, ne samo črpanje sredstev, predvsem decentralizacija, prenašanje pristojnosti iz države navzdol, s tem pa tudi sredstva.

Zakaj je za vlado predlog ljudske stranke in socialdemokratov nesprejemljiv? Zakaj se torej občine ne bi smele same dogovarjati o združevanju v pokrajine?

Že leta 1998 je bil obravnavan poseben zakon oziroma predhodna obravnava zakona po obstoječi ustavi in že takrat je posebna komisija za lokalno samoupravo ugotovila, da pravzaprav ni mogoče do pokrajin priti drugače kot s spremembo tega, danes zelo obravnavanega, 143. člena. To pa zato, ker občine ne bi mogle pokrajinam dodeliti statusa niti pravne osebe niti lastnih finančnih sredstev, pristojnosti iz države prenašati navzdol, kot je pravzaprav cilj in to je vse mogoče, tako kot tudi v drugih evropskih državah, le z zakonom.

Vsi vpleteni sicer niso optimistični glede hitre rešitve tega vprašanja. Se lahko zaradi tega pojavijo kakšne težave, recimo ob vstopu v Evropsko unijo?

Seveda ustanavljanje pokrajin ni bilo pogoj ob vstopu v Evropsko unijo, vendar priporočil tako s Sveta Evrope in tudi ob vstopanju je bilo kar veliko, smo poleg Luksemburga še edina država, ki nima te druge ravni lokalne samouprave, centralistično urejena, in moram reči, da bi lahko bil naš lasten interes velik konsenz pri nas doma, da se pravzaprav ta projekt čimprej izvede.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10