Kdaj bo Ptuj nehal 'smrdeti' in kakšno vodo pijejo občani?

Soočili so se županja in kandidatka Socialnih demokratov Nuška Gajšek, Franjo Rozman iz SDS, Andrej Čuš, skupina volivcev in Lista Andreja Čuša, ter Štefan Petek iz Gibanja Svoboda. Gajškova na vprašanje, ali jo je županovanje pokvarilo, uvodoma odgovarja: "Upam, da ne. Da ostajam takšna, kot sem bila. Mislim, da so me ljudje dodobra spoznali."

Ali Ptuj smrdi? 

Ptuj smrdi, pravi eden od kandidatov. Izjava se nanaša na smrad, ki se večkrat širi iz obrata Perutnine Ptuj. "Zavedamo se tega. Opravila sem več pogovorov z vodstvom Perutnine Ptuj in po zagotovilih direktorja uprave Perutnina Ptuj dela prave projekte, ki bodo smrad zmanjšali na minimum. Vsi upamo, da se bo to končno uresničilo in da bo na Ptuju manj smrdelo," pravi Gajškova. 

Kot pravi Rozman, se je k problemu pristopilo prepozno, podjetje ima namreč veliko dobička in bi po njegovem mnenju to moralo urediti prej. Kot pravi Čuš, če želi Ptuj postati butična turistična destinacija, bodo morali postati ponosni na to, kar imajo, na te vonjave pa ne morejo biti ponosni: "Prepričan sem, da je Perutnina od Ptuja dobila več, kot je prispevala." Treba je ukrepati, poziva.

Petek se strinja, da je smrad v Ptuju moteč, in izpostavlja, da jim je bilo pred tujimi gosti zaradi smradu že nerodno. Verjame, da bi tako uspešno podjetje moralo vložiti v novejšo tehnologijo in poskrbeti za zmanjšanje smradu.

Kaj protikandidati očitajo aktualni županji? 

Napak aktualne županje Petek ne želi iskati, kot pravi, namreč ne bo iskal starih grehov, ampak si bo prizadeval za razvoj Ptuja. Čuš je Gajškovi očital, da se projekt ptujske obvoznice ni uresničil. Rozman pravi, da je treba biti uspešen in da je občina na repu po uspešnosti, kar pa je po njegovem mnenju zagotovo tudi posledica vodenja zadnjih štirih let. Gajškova odgovarja, da si zagotovo zasluži še en mandat in da se v občini dela toliko, kot še nikoli prej, in da imajo marsikaj za pokazati. 

Je Nika Kovač dobrodošla na Ptuju? 

Niki Kovač z Inštituta 8. marec je nek moški ob obisku Ptuja dejal, da na Ptuju ni dobrodošla. Gajškova na to pravi, da so na Ptuju vsi dobrodošli, če pa naletite na pravega človeka, dobite še 'kavico ali špricer', se je pošalila. Kot pravi Rozman, bi absolutno gostil Kovačevo v občinskih prostorih in da ji je dobrodošlico na Ptuju že izrazil ob njenem obisku. 

Zastarel vodovodni sistem

Čuš je opozoril, da ima občina Ptuj težavo s kakovostjo vode in zastarelim vodovodnim sistemom. Sam bi se takoj lotil te težave. Kot odgovarja Gajškova, so v tem mandatu končno pristopili k projektiranju vodovoda v sodelovanju s sosednjimi občinami, kot računa, bodo projekt zdaj s pomočjo evropskih sredstev, za katere se bodo prijavili, uspešno izpeljali, da bodo ljudje pili kakovostno vodo. 

Rozman je izrazil dvom v uspešno predstavitev te skupne rešitve: "Za investicijo to verjetno ne bo funkcioniralo, tega bi se lotil drugače." Kot pravi Petek, je vodovod eden izmed pomembnejših projektov regije in da je po 60 letih skrajni čas, da se obnovi, je pa poudaril, da oskrba z zdravo in čisto pitno vodo na Ptuju ni tako samoumevna. 

Zadolženost občine 

Občina Ptuj je tretja po zadolženosti mestnih občin, in sicer 814 evrov na prebivalca. Kot pojasnjuje Gajškova, lahko za vsak cent povedo, kako so ga porabili, kot pravi, pa to ni najvišja zadolženost občine v zgodovini. Po njenih besedah je bila v preteklosti bistveno višja, a se je statistika drugače prikazovala. V Ptuju si po njenih besedah obetajo, da bodo dolg zmanjšali tako, da bodo pritegnili podjetja z visoko dodano vrednostjo, kar pomeni višji prispevek v proračun.

Petek pravi, da bo treba razmisliti, kaj prinaša in kaj odnaša denar v občino, kot pravi, je bilo v občini veliko projektov, ki so bili predragi in so ostali nekje na pol poti. Kot pravi, če bodo okrepili gospodarstvo, kar je namen njegove ekipe, bodo ta dolg zmanjšali. Čuš pravi, da Ptujčani danes plačujejo veliko previsoke položnice za standard, ki so ga deležni: "Ptuj potrebuje župana, ki bo šel v Ljubljano vsak dan, saj nam prihodnja finančna perspektiva prinaša 3,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev, zato je treba večkrat v Ljubljano, ne se samo fotografirati na terenu na Ptuju." Gajškova odgovarja, da je v Ljubljani prisotna, prav tako v Bruslju, da pa se je ne terenu v prostem času naučila, kaj Ptuj potrebuje in kako diha. 

Petek je izrazil prepričanje, da bodo s podporo sedanje vlade lahko veliko naredili in izboljšali položaj Ptuja. Rozman pa upa, da bi s sedanjo vlado dobro sodeloval. Kot pravi, je težava Ptuja tudi v tem, da je v občini najmanjša povprečna plača v Sloveniji in da mladi, ki plačujejo v proračun, odhajajo. 

Gajškova bi mlade na Ptuju obdržala s projektom gradnje neprofitnih stanovanj, počitniškim varstvom, možnostjo grajenja individualnih hiš, sofinanciranjem komunalnega prispevka za mlade, našteva nekaj projektov, ki so že v teku. Petek pa pravi, da je mladim treba dati priložnosti za reševanje prvega stanovanjskega problema, možnost zaposlitve, pozabiti pa ne smejo niti na to, da si mladi želijo, da mesto živi. Rozman pa izpostavlja, da Ptuj potrebuje delovna mesta z višjo dodatno vrednostjo.