Po prvih ocenah večmilijonska škoda

Po podatkih kranjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje bo škoda na Gorenjskem zaradi padavin, naraslih tokov rek in zemeljskih plazov v zadnjih dneh presegla tri milijone evrov. To je sicer groba ocena, saj so se uradni postopki za zbiranje podatkov o škodi po občinah šele dobro začeli. Kot so opozorili, je skoraj polovica škode nastala v občini Bohinj, ki jo je v soboto obiskal tudi premier Borut Pahor. Gladina jezera je v petek namreč narasla za kar dva metra, zaradi poplav in nanosov pa je bila nekaj časa prekinjena tudi glavna cesta med Bledom in Bohinjem.

Večji zemeljski plaz se je sprožil tudi v Plavškem Rovtu v občini Jesenice in v bližini stanovanjskega objekta v Žirovnici, kar pa že sanirajo. V občini Železniki pa je voda zalila klet zdravstvenega doma. Ta je bil v poplavah leta 2007 zelo poškodovan, prenovljenega pa so odprli letos.

Gasilci so v občini Idrija prečrpali vodo iz več objektov, prekrili več plazov in razdelili protipoplavne vreče za zaščito ogroženih objektov. Zaradi plazov in nanešenega materiala je bilo poškodovanih več lokalnih in javnih cest v Čekovniku, Doleh, Krnicah, Masorah in Kanomlji. Visoke vode so tokrat prizanesle obnovljeni Bolnišnici Franji, saj so nove barake zaradi poglobljene struge potoka ostale nedotaknjene.

Nastalo škodo so začeli popisovati tudi v občinah Kanal ob Soči, Bovec in Tolmin. V Kanalu bo po besedah župana Andreja Maffija škoda zagotovo presegla milijon in pol evrov. Voda je namreč zalila več stanovanjskih objektov in kotlovnico osnovne šole v Desklah, pravo razdejanje pa je povzročila v avtokampu Kanal. Prav tako je poškodovala kanalizacijo in vodovod na desnem bregu reke Soče v dolžini 50 metrov.

Na Goriškem, Ajdovskem in Vipavskem so narasle vode poplavile predvsem kmetijska zemljišča, zato večje škode ni bilo. Vsekakor pa si bodo v prihodnjih dneh ogledali stanje na terenu in ocenili, ali je škode dovolj za prijavo.

Kakšen je postopek popisovanja škode?

Uprava RS za zaščito in reševanje je danes sprejela sklep, na podlagi katerega lahko občinske komisije začnejo ocenjevati škodo. Na podlagi le-tega bo vloge za povračilo škode začelo zbirati 25 občin, med njimi Šoštanj, Hrastnik, Krško, Brežice, Litija, Dol pri Ljubljani, Bohinj, Jesenice, Jezersko, Kranjska Gora, Kranj, Naklo, Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žirovnica, Ajdovščina, Vipava, Nova Gorica, Miren - Kostanjevica, Kobarid, Tolmin, Kanal ob Soči in Idrija.

Zbiranje vlog mora biti zaključeno najkasneje do 15. januarja 2010, do tega dne pa morajo biti podatki vneseni tudi v spletno aplikacijo AJDA. Podatke bodo nato do 18. januarja revidirale tudi regijske komisije. Na podlagi zbranih podatkov bo državna komisija za oceno škode naredila skupno poročilo, ki bo poslano v odločanje na vlado.

Kaj pravi zakon?

Po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč lahko sicer vlada sredstva za povračilo škode iz državnega proračuna odobri, če je skupna neposredna škoda višja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna.

Zakon tudi določa, da mora ministrstvo za okolje najpozneje tri mesece potem, ko se vlada odloči, da bo za odpravo posledic naravne nesreče odobrila proračunska sredstva, po predhodnem soglasju ministrstva za finance in državne komisije za oceno škode vladi predložiti program odprave nesreče. V njem se natančno določi dinamika in način obnove prizadetih območij.

Do proračunskih sredstev za odpravo posledic nesreče so sicer upravičeni državni organi, občine, osebe javnega prava, osebe zasebnega prava za obnovo objektov za izvajanje dejavnosti, lastniki stanovanj in lastniki objekta, ki je razglašen za kulturni spomenik ali za objekt, ki je namenjen varstvu naravne znamenitosti.

Pahor obljubil interventno ukrepanje

Gasilci in člani civilne zaščite so posredovali v 54 občinah, jasno pa je, da bo škoda presegla zakonsko mejo 2,7 milijona evrov, ki je predvidena iz državnih interventnih zakonov.

Pahor si je v soboto v Bohinju ogledal nastalo škodo in dejal, da bo država pri pomoči ukrepala interventno. "Še pred novim letom se bo vlada seznanila s prvo informacijo o nastali škodi in pripravila podlago, da bo hitro pomagala tudi s sredstvi," je obljubil.

Koliko denarja bo država namenila in kdaj bo prišla pomoč?

Včeraj je minister za okolje in prostor Karl Erjavec v TV Klubu dejal, da morajo najprej oceniti škodo. "To bodo naredile posebne ocenjevalne komisije. Na podlagi tega bo ocenjena višina škode. Na vsak način bo višja od 2,7 milijona evrov. Že ta teden se bo vlada sestala. Pregledali bomo prve informacije in morda že sprejeli določene sklepe za prvo pomoč. Ministrstvo za okolje in prostor, ko bo dobilo dokončne ocene, pa bo pripravilo poseben program za odpravo vseh teh škod," je razložil Erjavec.

Kakšno je stanje na terenu?

Po podatkih Agencije RS za okolje so pretoki rek po državi veliki, srednje pretoke imajo le nekatere reke na severovzhodu države. Zaradi namočenosti ter povečane vodnatosti vseh vodotokov je še vedno velika možnost zemeljskih zdrsov na reliefno razgibanem terenu zahodne in osrednje Slovenije, so sporočili iz Centra za obveščanje RS.

Geološki zavod prebivalcem na izpostavljenih območjih svetuje, da spremljajo nenavadna doganjanja v bližini stanovanjskih (in drugih) objektov in v primeru znakov plazenja nemudoma ukrepajo. Podrobnejša navodila zavoda za prebivalce, ki živijo na izpostavljenih območjih.

Povsod se pretoki zmanjšujejo in se bodo počasi zmanjševali tudi v prihodnjih dneh. Od nedelje zvečer upada Sava v spodnjem toku, počasi upadata tudi Krka in Ljubljanica. Del Ljubljanskega barja je še vedno poplavljen, prav tako so še poplavljena kraška polja notranjskega in dolenjskega krasa. Poplavna voda na teh območjih se bo tam zadržala tudi v prihodnjih dneh, še navajajo v Centru za obveščanje.

Nekatere ceste so še zaprte:

V Zasavju: glavna cesta Hrastnik–Zidani most med Podkrajem in Suhadolami, lokalna cesta Hrastnik–Radeče.

Na Severnem Primorskem: lokalna cesta Čekovnik–Idrija, lokalna cesta Planina–Unec in Laze–Planina, lokalna cesta Kozarišče–Šmarata ter regionalna cesta Žiri–Spodnja Idrija.

Na Gorenjskem: lokalna cesta Srednja vas–Lom na Uskovnico.