Trenutni epidemiološki trendi so dobri: število na novo okuženih pada, prav tako število hospitaliziranih. A novi koronavirus je takšen, da življenja, kot smo ga bili vajeni pred epidemijo, še nekaj časa ne bo dovoljeval, opozarjajo strokovnjaki. Kaže namreč, da ne gre za sezonski virus, prav tako lahko posameznik okuži drugega, še preden ima simptome, nekateri pa virus prebolevajo, ne da bi zanj sploh vedeli.
Navaditi se bomo morali na novo realnost, opozarja dr. Aleš Rozman, zdravnik in direktor univerzitetne klinike Golnik: "Verjetno letos počitnic v tujini ne bo, v to sem skoraj povsem prepričan. Kako bomo lahko potovali znotraj države, bomo videli na podlagi tega, kakšni bodo naši epidemiološki trendi."
In koliko časa bo tako? Kdaj bi naše življenje lahko postalo podobno tistemu, ki smo ga živeli pred epidemijo? Šele po tem, ko bomo dobili učinkovito in varno cepivo, opozarja prof. dr. Alojz Ihan, zdravnik in vodja oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski medicinski fakulteti. Po trenutnih napovedih lahko sicer cepivo pričakujemo v začetku prihodnjega leta. "Eno je imeti cepivo, drugo je pa potem precepiti nekaj milijard ljudi, zato je pa splet potrebno nekaj časa," dodaja.
Zato za nas normalnega življenja menda ne moremo pričakovati prej kot jeseni naslednje leto - pa še to je po besedah Ihana optimistična napoved.
Če bi za naslednjo sezono že uspeli cepiti dovolj ljudi, bi bilo to skoraj sanjski uspeh, ni pa to zelo verjetno. Prekuženost ljudi je namreč še vedno majhna. Nekatere študije so pokazele, da je prekuženost ljudi na določih področjih, ki jih je epidemija dokaj močno prizadela, le 15-20 odstotna.
"To so zelo nizke številke, to niso številke, ki bi nam zagotavljale mir. Medtem ko pri nas pričakujemo to prekuženost bistveno nižjo, zagotovo pod 10 odstotki," je dejal Ihan.
Prekuženost je nizka predvsem zaradi ostrih ukrepov, s čimer smo se sicer izognili morebitnemu kolapsu zdravstvenega sistema. "Ker na nek način nam je v interesu, da vzdržujemo čim nižjo prekuženost, kar se zdravstva tiče, ampak na drugi strani ta nizka prekuženost pomeni nadaljevanje življenja, ki ni tisto, kar smo nekoč poznali," pove Ihan.
"S tempom, s katerim se sedaj prekužujemo, bo trajalo še dolgo časa, preden bo populacija vsaj približno prekužena. To se meri v letih, ne toliko v mesecih, tednih," se strinja Rozman.
"Kar pomeni, da smo stalno na tleči žerjavici, da iz tega pogorišča spet nastane ogenj," doda Ihan.
In da se lahko hitro vrnemo nekaj dni, tednov nazaj, ko smo vsak dan pregledovali naraščujoče podatke o številu na novo okuženih in hospitaliziranih in se spraševali, katere dodatne ukrepe je še treba sprejeti, če želimo širjenje virusa zamejiti.
"Najbolj pomembno pa bo, da se bo začelo testiranje prekuženosti. Ti testi bodo verjetno tam nekje v 14 dneh na volju v večini držav," meni Ihan.
Otroke je treba jeseni spraviti v šolske klopi
Te številke bi nam omogočile, pravi Ihan, da bi se znali pravilno odločiti, kolikšen del - in kje - javnega življenja, gospodarstva lahko ponovno zaženemo, da bi bilo to še varno. Pomembno pa je tudi vprašanje pouka v osnovnih in srednjih šolah - otroke je jeseni treba, dodaja, spraviti v šolske klopi.
"Ker tukaj ne gre samo za znanje, ampak tudi za socializacijo, daljše obdobje zapiranje osnovnih in srednjih šol bo verjetno izjemno škodljivo delovalo na mlade generacije," pove Ihan.
A prav tako je treba razmisliti, na kakšen način organizirati šolstvo, da bo to varno. To pa pomeni, da druženja v času odmorov in malic v skupnih prostorih šole verjetno še nekaj časa ne bo.
KOMENTARJI (981)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.