Tokratni predlog je nekoliko drugačen od septembrskega. V njem namreč predlagajo, da bi osumljence kaznivega dejanja grožnje proti najvišjim predstavnikom države in njihovim bližnjim preganjali po uradni dolžnosti in ne več na predlog oškodovanca. To pomeni, da bi se uradni pregon lahko začel tudi, če se tarča kritike sploh ne bi počutila ogrožena ali prizadeta.
Predlagani člen je na seji sprožil številne kritike opozicije. Ta vladi očita, da želi na ta način utišati vse, ki se ne strinjajo z njenim načinom delovanja. Prav tako so znova poudarili, da se na ta način vzpostavljata dve kategoriji državljanov, kjer je ena še posebej priviligirana.
V Levici so tako predlagali črtanje te določbe, a tokrat niso bili uspešni, zato so že napovedali, da zakon, v kolikor bo ta sprejet, čaka ustavna presoja.
"Državnotožilski svet nasprotuje spremembam te kazenske zakonodaje. Tistim, ki izhajajo iz trenutnih družbenih situacij in nimajo podlage v opravljenih analizah," je dejala predsednica Državnotožilskega sveta Tamara Gregorčič. Da strokovna javnost nikakor ni podprla sprememb, ki so jih obravnavali na seji, pa je dodal Blaž Kovačič Mlinar iz Odvetniške zbornice.
KOMENTARJI (115)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.