Kavcija za plastenke pijač: kdo se bori za 'zlato' odpadne embalaže?

Potrošniki plastenke vržemo v rumeni zabojnik in plačamo položnico komunali za odvoz. V kavcijskemu sistemu bi, če plastenko vrnemo, za to dobili nazaj kavcijo. Denar nazaj dobijo v 14 državah Evropske unije oz. v 16 evropskih državah. S prvim januarjem ga bodo imeli Avstrijci, ki se pridružujejo našim sosedom Hrvatom in Madžarom.

Bodo stroški za potrošnike višji?

Marián Šefčovič, predsednik Združenja industrije pijač in predsednik uprave Radenske zagotavlja, da bodo stroški ostali enaki, ker gre za kavcijo. Stroški bi se za gospodinjstva dvignili le, če bi kupovali kavcijsko embalažo, jo odvrgli v rumeni zabojnik in ne bi dobili kavcije nazaj, pojasnjuje Erika Oblak iz Eko kroga.  S kavcijo bi se količina odloženih smeti v rumenih zabojnikih zmanjšala, kar pomeni, da bi bilo manj odpadkov za odvoz. "Strošek bi bil nižji, kaj bo storilo komunalno gospodarstvo, je pa v njihovih rokah." 

Direktor Zbornice komunalnih gospodarstev Sebastijan Zupanc ocenjuje, da če bodo potrošniki doma oddajali embalažo v rumeni zabojnik, se bodo odrekli kavciji in s tem imeli 150 do 229 evrov letnega stroška za štiričlansko družino, kar je zanj nesprejemljivo. Dodaja, da 87 odstotkov potrošnikov pravilno sortira embalažo in jim bomo s kavcijskim sistemom zmanjšali standard. 

Podpora kavciji na ministrstvu

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo želijo kavcijski sistem uvesti. Na podporo koalicije še čakajo, minister Bojan Kumer naj bi predlog predstavil v prihodnjih dneh. Nimajo pa podpore ne od trgovcev z izjemo Spara in Lidla ne od komunal in dveh družb, ki ravnata z odpadki: Recikla in Surovine. Kavcijo zadnja tri leta podpirajo okoljevarstveniki in proizvajalci pijač ter zveza potrošnikov. Javnomnenjske raziskave kažejo, da več kot 90 odstotkov potrošnikov podpira kavcijski sistem.

Na ministrstvu želijo zmanjšati smetenje in pospešiti kroženje z embalažo, pojasnjuje generalna direktorica Tanja Bolte z Direktorata za okolje. "Trenutno embalažo zberemo v rumenih zabojnikih, traja kar nekaj časa, da se zabojnik sprazni. Embalaža stoji v različnih vremenskih pogojih in zato izgublja na kakovosti."  

Kavcija za plastenke pijač – komu koristi?

Kavcija koristi proizvajalcem pijač. Po besedah Mariána Šefčoviča že tri leta dopovedujejo, da je kavcijski sistem najboljša rešitev za urejanje s PET-embalažo v Sloveniji. "Je za nas zelo pomembna surovina, ker jo pridelamo, pa jo spet vračamo v embalažo. S tem je povezan velik trajnostni vidik, da zmanjšamo uporabo naravnih virov za pridelavo novih in novih PET-embalaž, ki gredo potem v zažig in v odpadek. Želimo, da se ponovno uporabi."

Zmanjša se smetenje narave 

Okoljevarstveniki, med njimi Erika Oblak, so jasni: kavcijo potrebujemo zaradi okoljskih prednosti. "Obstoječi so dokazali, da se bistveno zmanjša smetenje narave in okolice, zmanjša se poraba naravnih virov, materialov, ki so potrebni za pripravo embalaže, zmanjša se porabljena energija in zmanjšajo se emisije toplogrednih plinov." Hkrati kavcijski sistemi preko črtne kode na embalaži spremljajo vsak kos od trenutka, ko je dan na trg, do trenutka, ko se odda v reciklažo. "Zato je popolnoma transparenten in takoj zazna poskuse goljufij ali manipulacij z zbranim materialom, kar pa ni po godu vsem," pravijo v Eko krogu.

Primerjava z Litijsko cesto

Sebastijan Zupanc verjame, da bo ministrstvo na podlagi zdajšnjih podatkov še enkrat premislilo in kavcije za plastenke pijač ne bo sprejelo. Zagovarjajo namreč, da cilj do 2025 že dosegamo in smo na dobri poti do 90 odstotkov. "Če ga bo, to spada v kategorijo prepovedi uporabe bojlerjev, prepovedi kurjenja polenov v pečici, prepovedi gasilskih veselic. Če bi se poglobili v same interesne skupnosti v ozadju, bi našli primerjavo z Litijsko cesto." 

Slovenskega potrošnika spodbujamo, da se osredotoča na kavcijsko embalažo, izpostavlja. "Izkušnje tujih držav so, da se zanemari ostala embalaža. V Sloveniji imamo skoraj 300.000 ton vse embalaže, kavcijske cca 10.000 ton." Komunalna podjetja pa, da ne bodo nič zaslužila, če kavcijski sistem je ali ga ni, zagotavlja. Do uvedbe so zadržane še GZS-Sekcija zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov, Združenje malih trgovcev ter GIZ Slocero. 

'Pridobijo prodajalci avtomatov za zbiranje pijač'

Ne pridobi le okolje, ampak prodajalci avtomatov za zbiranje pijač, pravi direktorica Recikla Janja Koblar. In še, da je kavcijski sistem izredno žalosten primer zmage lobijev prodajalcev avtomatov za pijače nad politiki v Bruslju in po državah članicah EU. "Proizvajalci avtomatov financirajo kampanje za kavcijski sistem v EU in posameznih državah članicah, pri tem za orodje izkoriščajo okoljevarstvene NGO, ki delajo kampanje na temelju nevednosti potrošnikov oz. njihovi napačni percepciji o tem, kako je kavcijski sistem nekaj izjemno dobrega za okolje." 

Tukaj Janja Koblar izpostavi prodajalca pijač Tomra, ki da ima v Sloveniji predstavnico v nadzornem svetu Slopaka. Ta očitek leti na Bernardo Kropf, ki ima v lasti slabih pet odstotkov Slopaka. Prek svojega podjetja je 30 let zastopnica za prodajo avtomatov Tomra. Bernarda Kropf pravi, da informacija Recikla ne drži. "Multinacionalka Tomra nima nikakršne povezave z družbo Slopak." In še, da so avtomati za vračanje povratnih steklenic v Sloveniji skoraj pri vseh trgovcih prisotni že od leta 1993. "Zato govoriti o zmagi lobijev prodajalcev avtomatov je resnično nesmiselno." Ali se embalaža zbira preko avtomatov ali ročno, je odločitev zbiratelja, dodaja. "Avtomati omogočajo točen pregled in kontrolo, ki je rumeni zabojniki nimajo." Pridobijo tudi potrošniki, ki dobijo vrnjen znesek plačane kavcije. "Z odlaganjem v rumene zabojnike pa ne dobimo nič, le položnico."

Gre za boj za visoko vredno plastično odpadno embalažo?

Da bi s kavcijskim sistemom vzpostavili vzporeden trg, vreden več 10 milijonov evrov, meni vodja pravne službe Ajda Pleterski pri Surovini. "V Sloveniji imamo izredno učinkovit sistem zbiranja komunalnih odpadkov in nas glede reciklaže odpadne plastike spravlja v sam vrh. Boljši smo od večine, tudi od tistih, ki imajo kavcijski sistem. Potrebno bi bilo najprej izboljšati obstoječi sistem. Če leta 2027, 2028 ugotovimo, da nismo sposobni doseči cilja, je treba vzpostaviti kavcijskega." Kavcijski sistem pa, da ne bi vplival na poslovanje Surovine. "Količina plastenk, ki jih mi sortiramo in damo v nadaljnjo predelavo, ne pomeni takšnega deleža, ki bi lahko vplival na naše poslovanje." 

Glede na to, da je delež plastenk pijač v vsej mešani odpadni embalaži zelo majhen, se boji, da bo to vplivalo na ostalo embalažo, ki bi bila slabše zbrana, povečali bi se mešani komunalni odpadki, kar bi negativno vplivalo na okolje.

Zamujena priložnost za okolje

Interzero, ki že več kot 20 let reciklira odpadke, je kavcijski sistem razvil v Nemčiji. Sicer sodeluje v petih državah na tem področju. "Če bo v Sloveniji obstal trenutni sistem, je to zagotovo največja cena, ki jo plačuje okolje. Sistem je zelo nepregleden in dovoljuje številne slabe prakse, kar je nedopustno. Če v tak sistem uvedemo še kavcijskega, je to samo še ena zamujena priložnost za okolje," pojasnjuje direktorica Darja Figelj. Zagovarjajo decentraliziran kavcijski sistem po vzoru Nemčije, ki so ga uvedli pred več kot 20 leti. "Imajo najboljše rezultate recikliranja in najnižje stroške glede na zbrano in reciklirano embalažo, ki se zbira v kavcijskem."  

Po mnenju Erike Oblak se lahko zgledujemo po Slovaški, ki ga je uvedla pred dvema letoma in danes že zbere ločeno 92 odstotkov plastenk in pločevink. Glavna pomanjkljivost hrvaškega sistema je, da ne upošteva črtnih kod. 

Kaj predlaga ministrstvo za 50 milijonov evrov? 

Poglejmo, kaj predlaga ministrstvo. Leta 2025 bi pripravili zakon in ga dali v javno obravnavo. Dve leti kasneje bi kavcijski sistem lahko zaživel. Kavcija bi znašala med 20 in 25 centov. Vzpostavili bi približno 1700 naprav za plastenke in pločevinke pijač, predvsem v večjih trgovinah. To bi nas po grobi oceni stalo po vzoru Latvije do 50 milijonov evrov. Na ministrstvu zagotavljajo, da potrošnik ne bi plačal nič, niti država. Plačali bi proizvajalci, kot so izkušnje v drugih državah. 

Denimo v Nemčiji kavcija znaša 25 centov, v baltskih državah 10 in na Slovaškem 15 centov. 

Po izračunih zbornice, če upoštevamo strošek kavcijskega in strošek delovanja sistema, je to 115 milijonov finančnega toka za Slovenijo. "To prinese določeni industriji veliko finančno korist, če bi se vsa kavcija zbrala. Ne vemo, kam bodo šle razlike med plačano in vrnjeno embalažo."

"Ministrstvo očitno zanima le kavcijski sistem, ne glede na to, kaj bo prinesel oz. pomenil za prebivalce, pri tem pa računa, da si prebivalci zaradi nepoznavanja tematike želijo kavcijski sistem, kar pomeni, da imajo prebivalce za neumne in nameravajo izkoristiti njihovo nevednost," meni direktorica Recikla.  

Kavcija pri steklenicah

Kavcijo v Sloveniji poznamo sicer že dolga leta. A le pri steklenicah. V Sparu so lani v svojih trgovinah zbrali dva in pol milijona povratnih steklenic več kot 305.000 povratnih nosilk. "Ker podpiramo krožno gospodarstvo in zmanjšujemo količino odpadkov," pojasnjuje Maša Šprajcar-Rančić, vodja trajnostnega razvoja. V Sparu uvedbo kavcijskega sistema za plastenke podpirajo, menijo pa, da je pa k temu treba pristopiti premišljeno in v sodelovanju z vsemi deležniki.

Za male trgovine nesprejemljiv

Na drugi strani je za male trgovine, predvsem tiste na podeželju, kavcijski sistem nesprejemljiv, opozarja Mariča Lah s Trgovinske zbornice. "Je nevarnost, da bodo te trgovine, ki nimajo prostora za zbiranje, ostale brez tega dela prodaje. Do danes je propadlo okrog 800 malih podeželskih trgovin." Država mora razmišljati o sofinanciraju. "Pozitivno je, da dokončne odločitve še ni, da je minister pripravljen poslušati vse možne variante." V kolikor bi trmasto vztrajali pri kavcijskem, dodaja Mariča Lah, bi morali opredeliti določene izjeme, da imajo denimo manjše trgovine drugačen režim.

Kot prvi trgovec, pravijo v Lidlu, so kavcijo podprli leta 2022. "Pomembno je, da je kavcijski sistem pravičen do vseh relevantnih deležnikov, predvsem pa učinkovit, transparenten, enostaven in prijazen do uporabnika ter da v času vzpostavitve omogoča dovolj dolgo prehodno obdobje, tj. vsaj tri leta, kar je predvidoma optimalno za vse deležnike, da se prilagodijo." Kot primer dobre prakse izpostavljajo Litvo in Slovaško. Sistem vračanja plastične embalaže pijač je v Sloveniji namreč trenutno dovoljen le, kadar gre za zbiranje v humanitarne namene. Tako so tri Lidlove trgovine skupaj z Interzerom opremili z avtomati za vračanje plastenk. "V nekaj mesecih smo zbrali več kot 30 ton materiala oziroma več kot milijon plastenk." 

V Mercatorju izpostavljajo, da je treba najprej analizirati podatke. Strinjajo se s trgovinsko zbornico, da nadgradimo obstoječi sistem in zagotovimo cilje do leta 2029, denimo z dodatnim zabojnikom za plastenke pijač v gospodinjstvih. Pogrešajo ocene začetnih stroškov, denimo stroške nakupa avtomatov, investicijske stroške za izgradnjo dodatnih prostorskih kapacitet za shranjevanje zbrane embalaže, stroške in verjetnost dodatnih zaposlitev pri trgovcih in pri dodatnih prevozih zbrane embalaže. 

Zamude ministrstva

Zakaj ministrstvo zamuja z zakonodajo? Napovedali so, da jo bodo pripravili do konca 2023. "Verjetno zaradi nasprotovanja komunalnega gospodarstva in določenega dela trgovcev," meni Erika Oblak. Na Združenju proizvajalcev pijač so že utrujeni, pravi Šefčovič, saj da nenehno ponavljajo enake argumente, zato Šefčovič meni, da gre za izkoriščanje in kupovanje časa.