Katrin prvi izlet bo nova dražba: 'Izkupiček bo šel v dobrodelne namene'

"Ko sem pred 20 leti kupil katro, sem zanjo odštel 500 evrov. Danes smo zbrali 120-kratno takratno kupnino," je ob razkritju zbranega zneska na dobrodelni dražbi razkril nekdanji predsednik Borut Pahor.

Katra zdaj odhaja k družini Fratar, a še pred njo so se v ta avtomobil zaljubili tudi v podjetju, v katerem oddajajo luksuzne avtomobile. Za 32-letnico so bili pripravljeni odšteti dobrih 50 tisočakov. "Človek, ki oddaja take avte, si zdaj želi katrco. Ampak ne zato, da bi jo dnevno vozil, temveč kot kos v kolekciji," je dejal Zdravko Poljašević, direktor družbe Kreativni najemi.

Po pregledu tehničnega komisarja je renault 4 uradno registriran kot oldtimer. Za podobno ohranjene bi danes odšteli od 3000 do 10.000 evrov. A tisto, kar dela to katrco posebno, je to, kdo je sedel na njenih sedežih. "Resnici na ljubo, edini avto predsednika državnega zbora, vlade in Republike Slovenije. V tem času sem opravljal vse tri visoke politične dolžnosti," pove Pahor.

Ni pa edini slavni lastnik tega simbola Francije – s katrco se lahko pohvali tudi papež Frančišek. Zdaj pa seveda tudi Fratarjevi, ki so s 60 tisočaki pomagali tako inštitutu Zlata pentljica kot malim junakom iz tretjega nadstropja.

Dražb še ni konec

V oddaji 24UR ZVEČER so se pogovarjali z enim izmed bratov, ki so za otroke z rakom zbrali tisočake. "Veseli smo za otroke, treba je pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo," je povedal Aleksander Fratar, ki pravi, da katro v prihodnosti čaka še ena dražba. "Ne bomo je peljali na izlet. Postavili jo bomo v garažo, organizirali novo dražbo, tudi ta izkupiček pa bomo namenili v dobrodelne namene," je še povedal.

Za kaj pa bodo v društvu Junaki tretjega nadstropja porabili donirana sredstva? Članica društva Junaki tretjega nadstropja Mesrina Karišik je povedala, da bodo pridobljena sredstva namenili za prenovo vzgojno-izobraževalnih prostorov na hemato-onkološkem oddelku pediatrične klinike. To so prostori vrtca, igralnice, šole in sobe za starše, kjer mali junaki preživijo največ svojega časa, ko so v bolnišnici. "To so prostori, kjer se lahko igrajo, kjer so med sebi enakimi, med sovrstniki. Tam malce pozabijo na kruto resnico, da so bolni. Tam se tista bolezen ne čuti," je povedala sogovornica.

To so zelo majhni prostori, miza, kjer sedijo otroci in vsi skupaj rišejo, se pogovarjajo, igrajo karte in družabne igre. "Trudimo se, da je igrač in sredstev za ustvarjanje dovolj, a vsaka pomoč je dobrodošla," je dodala.

'To ni le bolezen otroka, temveč bolezen celotne družine'

Nad višino zbranih sredstev so presenečeni, je priznala: "Več kot zadovoljni, nihče ni pričakoval tako velike vsote, sploh na začetku. Teh 60 tisoč je nekaj, kar nas je čisto sezulo."

Kako pa se otroci soočajo s to boleznijo? To je povsem odvisno od starosti otrok, je povedala Karišikova. "Tisti najmlajši se tega sploh ne zavedajo. Moti jih le to, da so v bolnišnici, hočejo domov. Starejši pa imajo več psiholoških težav. Malce več razmišljajo o tem, malce več težav imajo kot mlajši." Poudarila je, da je otrokom težko tako med samim zdravljenjem kot tudi po njem. Tudi takrat morajo namreč hoditi na preglede, zaradi kemoterapije ali samega zdravljenja pa jim ostanejo posledice. Treba se je navaditi na neko novo življenje, na življenje po raku.

"Že tretje leto zapored skušamo pomagati. Vsako leto objavimo tudi neke resnice ali zmote. Letos smo objavili napotke, kako pristopiti k družini, ki ima otroka z rakom. Ker to ni le bolezen otroka, temveč bolezen celotne družine," je še povedala. Trpijo namreč tako starši kot sorojenci, ki so zaradi bolezni pogosto odrinjeni, sami pa ne morejo pomagati.

Tu pa je tudi stigma v družbi. "Želimo si, da bi izobrazili tako odrasle kot tudi otroke. Želimo si videti, da se otroci na igrišču ne bi obrnili stran od otroka, ki nima las. Rak namreč ne bo odšel stran, rak je naša realnost in naučiti se moramo živeti z njim," je dejala.