'Slovenija mora resno jemati svojo varnost, ki jo trenutno podcenjujemo'

Šef britanske obveščevalne službe je pred kratkim dejal, da v 37 letih obveščevalnega dela še ni videl bolj nevarnega sveta. Z izjavo se strinja tudi Božič. "Vedno je treba gledati v zgodovino. Danes lahko vidimo, da so države zaveznice Rusije – Severna Koreja, Kitajska, Iran, nezadovoljne in to javno povedo. Niso zadovoljne z današnjo geopolitiko, zato je cilj oslabitev EU in ZDA."

"Varnost Slovenije temelji na vladavini prava. Ta nam zagotavlja, da smo enakovredni partner. Če bi svet temeljil na moči, pomeni, da bi se močne države pogovarjale tudi v našem imenu in si prikrajale meje," pa o nevarnosti današnjega časa pravi Geršakova. 

Zdi se, da je največje varnostno tveganje vojna v Ukrajini: kolikšna je nevarnost, da vojna preseže sedanje okvire? Predvsem pa: kolikšna je nevarnost, da Rusija dejansko uporabi jedrsko orožje? "Upam in verjamem, da do uporabe ne bo prišlo. Spremenjena doktrina je sicer veliko bolj agresivna. Če vsi najvišji predstavniki Kremlja govorijo o uporabi jedrskega orožja, je dolžnost držav, da grožnjo resno obravnavajo, to sta storili Finska in Švedska," pojasnjuje Božič. 

Je ob vsem dogajanju tudi Slovenija v nevarnosti? Veliko se govori o hibridni vojni, ki naj bi potekala po svetu, nenazadnje so tudi v Sloveniji ujeli dva ruska vohuna, ki sta bila očitno zelo pomembna. "Mi smo že v konfliktu, za katerega se je odločila Rusija. Rusija na našem ozemlju izvaja strateške hibridne operacije. Kar pomeni, da smo strateško pomembna država," ocenjuje Geršakova, ki dodaja, da se taktike in metode ruske obveščevalne službe v več desetletjih niso veliko spremenile, so pa tehnično bolj dodelane.

"Hibridne grožnje predstavljajo spekter delovanja, kot so dezinformacije, kibernetski napadi, informacijska vojna, ogromna količina aktivnosti, ki ne pomenijo kinetičnega napada, torej streljanja, kot ga vidimo v Ukrajini," hibridnost današnjega časa opisuje Božič. 

Čez dva tedna bo prisegel Donald Trump, ki napoveduje zmanjšanje pomoči Ukrajini in konec vojne. Kako bi to lahko dosegel? "Administracija je dala tri možne rešitve. Prva je, da se takoj prekinejo boji in se začnejo pogovarjati, druga, da prekinejo boje in vzpostavijo demilitarizirano cono in tretja, da se vojna nadaljuje," pravi Božič. 

Geršakova ob tem ni preveč optimistična. Meni, da trenutno lahko bolj govorimo o premirju kot o trajnem miru. "Formula za premirje je nekakšna, da bo Ukrajina najverjetneje morala dati del svojega ozemlja. Rusija si bo želela čim več osvojenega prisvojiti. Drugi del mora biti varnostno zagotovilo, da Rusija ne bo nadaljevala. Tretjič, če želimo trajen mir, mora ta vključevati svobodo ukrajinskega naroda, da se sam odloča, v kakšnem družbeno političnem sistemu želi živeti in v katerih zavezništvih sodelovati. In taka svoboda Rusiji predstavlja grožnjo. Zato trajnega miru ne vidim še kar nekaj let."

'Napeto' je tudi v naši soseščini, kjer Madžarska vedno bolj očitno opleta z zemljevidi velike Madžarske. Je ozemeljska celovitost Slovenije ogrožena? "Na dolgi rok – ja, Slovenija mora resno jemati svojo varnost, ki jo trenutno podcenjujemo," ocenjuje Geršakova.

In kako gledata na varnost v letu 2025? "Prehajamo v obdobje nestabilnosti, manjše varnosti. Dogaja se vojna v Evropi, ki bi lahko presegla trenutne meje. Rusija je družbo prestrukturirala v vojno ekonomijo," svari Geršakova. Božič pa meni, da bomo morali krepko bolj delati na naši varnosti.