Katičeva verjame v hitro iskanje rešitev za izvršitev ustavne odločbe

Ministrica za pravosodje, ki je nagovorila sodnike na Dnevih slovenskega sodstva v Mariboru, je v odzivu na najnovejšo odločitev ustavnega sodišča dejala, da "to ni samo stvar ministrstva za pravosodje, ampak vlade kot celote". "Mi smo tvorno kot ministrstvo sodelovali pri pripravi zakona, ki ga je vlada posredovala v parlament, zavedajoč se, da to ni v popolnosti izvršitev odločbe ustavnega sodišča," je dejala v izjavi za medije ob robu srečanja. Verjame, da bodo skupaj z ministrstvom za javno upravo zdaj podrobno preučili odločbo "in v najkrajšem možnem času vladi tudi predlagali, kar je potrebno za izvršitev te odločbe".

Na vprašanje, koliko denarja bo potrebnega za poplačila plač sodnikom, je povedala, da bo to moralo povedati ministrstvo za finance. "Sama lahko govorim samo iz tega, kar je bilo predstavljeno v javnosti. Teh podatkov mi nimamo in bo treba še kar nekaj dela vložiti v to," je dejala.

Premier Robert Golob pa je ob robu današnje terenske seje vlade v Krškem sklep ustavnega sodišča označil za "precej kompleksen za izvedbo". "Ne glede na to verjamem v pravno državo, vlada bo naredila vse, da v mejah izvedljivega ta sklep tudi implementira," je ponovil. Konkretni predlog, kako implementirati to ustavno odločbo, od ministrstva za pravosodje pričakuje v naslednjem tednu ali dveh. "Vedno pa se moramo zavedati vsi, kaj je možno, nekatere stvari so izvedljive, nekatere stvari mogoče tudi niso," je opozoril.

Verjame pa tudi, da omenjena ustavna odločba na sama pogajanja o plačni reformi neposrednega vpliva ne bo imela. "Čisto možno pa je, da bo imelo kakšen posredni vpliv," je dejal.

Vlada pa je v odzivu zapisala, da so 23. maja letos v DZ posredovali predlog zakona o uvrstitvi funkcij sodne oblasti in državnotožilskih funkcij v plačne razrede zaradi odločbe ustavnega sodišča, ki predvideva višje uvrstitve sodnikov in državnih tožilcev za enega do tri plačne razrede, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Predlog po mnenju vlade predstavlja prvi korak k uresničitvi ustavne odločbe, in sicer v delu, ki se nanaša na vzpostavitev ustreznih razmerij v vrednotenju funkcij vseh treh vej oblasti oziroma relativno primerljivost uvrstitev nosilcev vseh treh vej oblasti v plačne razrede. "Vlada bo sedaj morala preučiti, kaj način izvršitve dopolnilne odločbe pomeni v okviru priprave sistemske prenove plačnega sistema v javnem sektorju s 1. januarjem 2025," so zapisali.

Ustavno sodišče je lani ugotovilo, da so sodniške plače prenizke, s čimer prihaja do neustavnosti. Za njeno odpravo je zakonodajalcu določilo rok 3. januar letos, ki pa ga vlada kot pripravljavka zakona in DZ nista spoštovala. V sredo pa je na pobudo Sodnega sveta izdalo dopolnilno odločbo glede sodniških plač za sodnike rednih sodišč, s katero je določilo način izvršitve odločbe o neustavnih sodniških plačah.

Določilo je, da se pri izračunu plač sodnikov za plačilo sodniške službe od 3. januarja 2024 do začetka uporabe zakonske ureditve, sprejete zaradi izvršitve ustavne odločbe, upoštevajo plačni razredi sodniških funkcij, kot so bili v veljavi na dan 1. junija 2012, usklajeni s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od 1. junija 2012 do 31. decembra 2023.

Po izračunu s pomočjo kalkulatorja na spletni strani Statističnega urada to znaša 26,2 odstotka. Na novo določene sodniške plače bodo sodnikom prvič izplačali pri izplačilu za avgust v septembru letos, pri čemer pa bodo dobili tudi razliko za nazaj od 3. januarja letos.

Vlada je maja potrdila predlog zakona o uvrstitvi funkcij sodnih oblasti in državnotožilskih funkcij v plačne razrede zaradi odločbe ustavnega sodišča. Zakon predvideva zvišanje plačnih uvrstitev najnižje plačanim sodnikom za tri plačne razrede, vezan pa je na skupni dogovor o reformi plačnega sistema.