Podpora Katičevi, Bertonclju, Erjavcu, Počivalšku in Klampferjevi

Kandidatka za pravosodno ministrico Andreja Katič prihaja iz vrst SD, njena selitev pa je v zadnjih mesecih zbudila precej polemik glede povezanosti s šaleškim lobijem in projektom Teš 6.

Katičeva o preiskavi nepravilnosti glede Teš 6: Naj se čim prej obsodi tiste, ki so karkoli naredili narobe

"Slovensko sodstvo je neodvisna veja oblasti, ki ji je zaupano nepristransko sojenje brez nepotrebnega odlašanja," je na zaslišanju pred odborom za pravosodje poudarila Katičeva in dodala, da imajo na delovanje sodne uprave vpliv tudi zunanji dejavniki, med drugim zakonodaja. Med prioritetami je navedla krepitev zaupanja v učinkovitost in neodvisno delovanje sodstva ter razpravo o uvedbi triletnega preizkusnega mandata sodnikov. Katičeva je morala odgovarjati tudi na očitke, ki so se pojavili glede njenega morebitnega vplivanja na preiskavo nepravilnosti v Termoelektrarni Šoštanj. 

Pravosodni minister po njenih besedah ne more vplivati na vodenje posameznih zadev, saj je sodstvo samostojna in neodvisna veja oblasti, prav tako se sama nima namena vmešavati v delo sodstva ali tožilstva. "Res je, rodila sem se v Šoštanju, par sto metrov od termoelektrarne. Če kdo, smo prav prebivalci Šaleške doline zainteresirani, da se čim prej razišče in obsodi tiste, ki so karkoli narobe naredili," je odgovorila na očitke.

Katičeva pričakuje, da se bo slovensko sodstvo pripravljeno soočiti s pomanjkljivostmi in zanje prevzeti odgovornost, pa tudi, da se bo začelo odzivati na javne očitke o nepravilnostih. Ker je sodni svet dobil dodatne pristojnosti, rabi tudi finančno neodvisnost, na kar bo pozorna pri pripravi prihodnjih proračunov. Njeno zaslišanje je bilo eno krajših, kar je, kot je dejala po glasovanju, morda tudi posledica tega, da je sama uvodoma na zaslišanju podrobno predstavila cilje in prioritete.

Njeno imenovanje je podprlo sedem članov pristojnega odbora, štirje so bili proti. Katičeva je med prioritetami navedla krepitev zaupanja v učinkovitost in neodvisno delovanje sodstva in pa razpravo o uvedbi triletnega preizkusnega mandata sodnikov.

Zelena luč tudi Kseniji Klampfer

Pristojni parlamentarni odbor je podprl tudi kandidaturo Ksenije Klampfer za ministrico za delo. V uvodni predstavitvi je kandidatka izpostavila potrebne ukrepe na področjih trga dela, družinske in socialne politike ter pokojnin. Uspeh načrtovanih sprememb bo po njenih besedah v veliki meri odvisen od konstruktivnega socialnega dialoga.

Da je bila predstavitev Klampferjeve, ki prihaja iz ministrske kvote SMC, ustrezna, je ocenilo osem članov odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, nasprotno so presodili trije.

Kot je napovedala kandidatka, si bo kot ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prizadevala, da se bo v prihodnjih dveh letih dvig minimalne plače gibal v dinamiki 4,5 odstotka vsako leto. Po njenih besedah bo potrebna nova formula za izračun minimalne plače, pri čemer bo njena uporaba pogojena z razmerami v gospodarstvu in na trgu dela.

Na področju trga dela se je Klampferjeva zavzela tudi za takojšnjo pripravo strategije boja proti prekarnosti, ureditev položaja agencijskih delavcev kot ene od oblik prekarnosti ter ureditev zdravstvene in socialne varnosti samozaposlenih oseb. Dejala je, da je treba najti rešitev "za prvih 30 dni, seveda na način, da ne bo prihajalo do zlorab".

Pomemben del družinske politike bo spremljanje izvajanja že sprejetih zakonodajnih rešitev, je opozorila kandidatka in poudarila, da bo potrebno v prvi vrsti ustvariti pogoje, da se bodo mladi lažje odločili za otroke. Zavzela se je tudi za ureditev porodniškega nadomestila vsem porodnicam, ki so slovenske državljanke, in to ne glede na njihov status.

"Znižanje splošne stopnje revščine mora biti prioriteta vsake razvite družbe in dostojno življenje je treba zagotoviti vsem," je Klampferjeva izpostavila v zvezi s socialno politiko. Zavzela se je za širitev kroga upravičencev do varstvenega dodatka, vpeljavo državne štipendije kot individualne pravice, okrepitev socialne aktivacije, dokončanje reorganizacije centrov za socialno delo in ureditev statusa invalidov.

V zvezi s pokojninskim sistemom je po mnenju ministrske kandidatke treba izvesti popravke in nadgradnjo, in to ob upoštevanju širšega družbenega konsenza in finančne vzdržnosti. "Pri sprejemanju ukrepov ne sme biti naglice, ki bi spodbudila strah, zaradi katerega bi se nekateri še prej upokojili," je dodala. Napovedala je dodatno izredno usklajevanje pokojnin, ki bo vezano na gospodarsko rast.

"Ob gospodarski rasti več kot tri odstotke se bodo pokojnine usklajevale enoodstotno, ob štiriodstotni gospodarski rasti 1,5 odstotka in ob petodstotni gospodarski rasti dva odstotka," je pojasnila Klampferjeva. Posebej se je zavzela za realizacijo 79. člena zakona o SDH, skladno s katerim bi se moral Kad že do konca leta 2015 preoblikovati v neodvisen avtonomen demografski rezervni sklad.

"Zavzemala se bom, da se minimalna pokojnina ob upoštevanju sorazmernosti vplačanih prispevkov in skladno z javnofinančnimi zmožnostmi postopno dvigne - za polno pokojninsko dobo čez prag revščine, ki je trenutno 613 evrov," je napovedala kandidatka. Po njenih besedah se bo odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe "postopno določil v višini najmanj 63 odstotkov, obenem se bo priznal višji odmerni odstotek za skrb za otroke".

Invalidske in vdovske pokojnine je treba na novo sistemsko urediti in dvigniti na nivo, da omogočajo vsaj minimalne življenjske standarde, je navedla Klampferjeva. Najnižja vdovska pokojnina mora biti po njenih besedah "na ravni minimalne zagotovljene pokojnine, del vdovskih pokojnin pa naj se zviša s 15 na 25 odstotkov po pokojnem partnerju".

Na področju pokojnin je kandidatka izpostavila tudi uveljavitev načela vsako delo šteje ter spodbujanje podaljševanja delovne aktivnosti in dela upokojencev.

Tudi Bertoncelj s podporo

Odbor DZ za financepa je podprl kandidata Andreja Bertonclja za ministra za finance. Bertoncelj je med prioritetnimi nalogami izpostavil nadaljevanje javnofinančne konsolidacije, celovito davčno prestrukturiranje, stabilno delujoč finančni sistem in prenovo strategije upravljanja naložb države.

"Slovenija mora ostati ekonomsko uspešna in socialna država," je kot svoje vodilo izpostavil Bertoncelj ter dodal, da bo ministrstvo za finance pod njegovim vodstvom "delovalo v smeri zagotavljanja stabilnega javnofinančnega okolja, dobro delujočega finančnega sistema ter soustvarjanja stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja".

Slovenija je po njegovem dobro na poti javnofinančne konsolidacije in to pot namerava nadaljevati. Več pa bo treba narediti pri zmanjševanju strukturnega primanjkljaja in dolga sektorja država. Cilj je, da slednji pade pod 60 odstotkov BDP. "Tako si lahko Slovenija zagotovi fiskalni prostor za proticiklično delovanje," je menil.

V prihodnjih proračunih bo ključni dejavnik povečevanje prihodkovne strani. Ob tem je za proračun za leto 2019 opozoril, da se bodo sprostili varčevalni ukrepi na področju plač v javnem sektorju, na plačnih postavkah pa manjka približno 100 milijonov evrov. Črpanje evropskih sredstev poteka prepočasi, učinki večjih transferjev na področju sociale letno dosegajo 100 milijonov evrov. "Nemudoma bo treba zavihati rokave," je orisal in dejal, da bo priprava sprememb proračuna za prihodnje leto njegova prva prioritetna naloga.

Na vprašanja opozicije, ali bo ob vseh napovedanih ukrepih z različnih področij, ki so predvideni v koalicijski pogodbi, spoštoval fiskalno pravilo, je odgovoril pritrdilno. "Koalicijska pogodba je zame usmeritev. Poraba bo v okviru naših zmožnosti - če bo BDP rasel kot sedaj, bomo imeli bistveno več manevrskega prostora," je dejal.

Na področju davkov, kjer se obeta "celovito in proračunsko nevtralno davčno prestrukturiranje", se obeta sprememba davka na nepremičnine in davka na motorna vozila. Napovedal je predloge, ki bodo nastali na osnovi premisleka in strokovnih argumentov. "Najti moramo uravnoteženje oz. primerno rešitev tako za obdavčitev dela kot kapitala," je dejal. Treba je povečati učinkovitost pobiranja davkov in zgraditi pravičen davčni sistem.

Glede davka na motorna vozila je povedal, da gre za spremembe v sklopu zelene reforme. Združili bi davek na motorna vozila in davek na luksuzna vozila, strokovne podlage so že pripravljene. Glede nepremičninskega davka je napovedal nevtralni učinek za ljudi in pozitivnega za podjetja ter izpostavil, da je treba najprej urediti evidence. Glede obdavčitve premoženja je povedal, da verjetno ne bo "ekstremnih posegov", glede postavitve spodnje meje efektivne davčne stopnje za podjetja pri petih odstotkih pa je dejal, da bi bilo treba ob morebitni uveljavitvi postaviti neko prehodno obdobje.

Bertoncelj, ki je sedaj član uprave SDH, je napovedal prenovo strategije upravljanja kapitalskih naložb in ustanovitev demografskega rezervnega sklada. Demografski trendi so zelo zaskrbljujoči, je dodal. Glede obsega državnega premoženja je dejal, da bo treba najti konsenz, katero premoženje je strateško.

Ob kadrovski podhranjenosti vodilnih v SDH je napovedal, da bo kot minister nemudoma sprožil postopke za iskanje novih nadzornikov SDH. Uprava pa je pod domeno nadzornega sveta in "v to se ne bo vmešaval", je zagotovil.

Ministrstvo bo aktivno sodelovalo pri izvedbi načrtovanih strukturnih reform, saj imajo te, kot je dejal, "pomembne javnofinančne posledice". Ključni ukrepi so po njegovem ukrepi na trgu dela. "Ti bodo zagotavljali nadaljnje zniževanje brezposelnosti, hitrejši vstop mladih na trg dela in počasnejši izstop starejših," je dejal in dodal, da morajo odpraviti tudi vrzeli pri kadrih in kompetencah.

V finančnem sistemu je po njegovem treba zagotoviti večjo podporo bančnega sistema gospodarstvu. Omenil je zaključek prodaje NLB in Abanke v letih 2018 in 2019 ter krepitev vloge urada za preprečevanje pranja denarja. Glede privatizacije obeh bank je "prosil za razumevanje", saj uprava SDH sodeluje v teh postopkih in je "zavezan k molčečnosti, sploh pa ne sme dajati cenovno občutljivih informacij".

Izboljšati je treba pogoje, da bo Slovenija boljša na lestvicah konkurenčnosti. "Za Slovenijo je ključno, da izboljša konkurenčne pogoje in pogoje za izvoz," je dejal in poudaril, da je izvoz ključni generator rasti. Rast dosega lepe številke, Bertoncelj ne deli mnenja nekaterih, da se gospodarstvo pregreva. Je pa opozoril, da "se na obzorju kažejo prvi znanilci umiranja".

Med pomembnimi stvarmi je omenil še povečanje donosov in dividend državnega premoženja, aktivno vlogo SID banke kot slovenske razvojne banke ter boljšanje odnosov z mednarodnimi institucijami. Ob aktualni izbiri guvernerja Banke Slovenije pa nima favorita, je dejal.

Podpora tudi Erjavcu in Počivalšku

Odbor DZ za gospodarstvo pa je dal zeleno luč že aktualnemu gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku. Ta je menil, da je mogoče koalicijsko pogodbo uresničevati v dialogu, ne da bi poslabšali konkurenčnost poslovnega okolja. Poudarja tudi koriščenje evropskih sredstev in upravljanje državnega premoženja.

Počivalška, ki prihaja iz ministrske kvote SMC, so člani odbora podprli z 11 glasovi za in nobenim proti.

Med prioritetami je izpostavil ohranjanje konkurenčnosti poslovnega okolja, ki mora biti stabilno in predvidljivo. Zato bo ključno, da bodo spremembe usklajevali med različnimi deležniki, tudi socialnimi partnerji, in ne bodo uvedene čez noč, da se bodo podjetja lahko prilagodila.

Le gospodarska rast bo namreč lahko zagotovila tudi izpolnitev koalicijskih zahtev ob nadaljnji vzdržnosti javnih financ, je poudaril. Veliko pozornosti namerava nameniti koriščenju evropskih sredstev, da bi s čim manj birokratskimi težavami podporo dobili tisti, ki jo potrebujejo. Med prioritetami je navedel tudi nujnost izboljšanja upravljanja državnega premoženja.

Po več kot šestih urah razprave z osmimi glasovi za in šestimi proti pa je zaslišanje prestal tudi Karel Erjavec, ki želi postati obrambni minister. Erjavec se je zavzel predvsem za izboljšanje položaja vojakov, tudi z zvišanjem plač in dodatkom za prepoved stavke.

V predstavitvi je kandidat izpostavil nekatera določila koalicijske pogodbe, povezana z obrambnim resorjem. Koalicija želi ohraniti Slovenijo kot varno državo, kar je po besedah Erjavca pomembno zlasti v luči spremenjenih varnostnih razmer v svetu. Prav tako je pomembno čim bolj natančno opredeliti grožnje, ki bi lahko destabilizirale državo. To bi Erjavec opredelil v posebnem zakonu o Slovenski vojski.

Koalicijska pogodba prav tako določa, da bodo povečevali obrambne izdatke in v tem pogledu skušali zagotavljati kredibilnost države v mednarodnem okolju. Več sredstev bo namenjenih tudi sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Po opravljenih predstavitvah vseh kandidatov je glasovanje o listi pričakovati prihodnji teden.