VIDEO: Miro Cerar odstopil s položaja predsednika vlade: Danes se je prelila kaplja čez rob

Po razveljavljenem referendumu o zakonu o drugem tiru je premier Miro Cerar sklical izredno sejo vlade, po kateri je podal izstopno izjavo.

"Raznorazne zahteve in predlogi postajajo vedno bolj neuresničljivi. Nekateri celo škodljivi za našo državo. Stare sile enostavno ne pustijo, da bi delali za prihodnje generacije, pač pa jih zanima le lastna partikularna korist. Spoštovane državljanke, spoštovani državljani, država je danes v bistveno boljšem stanju kot leta 2014, oblast vračam v vaše roke. Odločil sem se, da podam Državnemu zboru RS odstopno izjavo," je sporočil Miro Cerar.

"To odločitev sem sprejel, ker je treba vedeti, kaj je prav in kaj narobe. Gre za odgovornost, ki jo sprejemam, in za odločitev, ki bi jo v taki situaciji moral sprejeti vsak zaupanja vreden politik," je še komentiral v odstopni izjavi. 

"Na volitvah boste vi, spoštovane državljanke in državljani, in samo vi tisti, ki boste sodili, kaj je prav in kaj narobe in kdo si zasluži vašo podporo," je povedal.

Na njegov odstop so se že odzvale parlamentarne stranke.

Kot je dejal Cerar, je bila kaplja čez rob današnja odločitev vrhovnega sodišča o razveljavitvi referenduma o drugem tiru. "Danes se je prelila kaplja čez rob, projekt drugi tir je doživel nov udarec, ki so ga povzročili tisti, ki želijo ustaviti pozitivni razvoj Slovenije. V takšnih zgodbah ne želim sodelovati," je odločitev komentiral Cerar.

Cerar bo, kot je zatrdil, do izvolitve nove vlade skrbel, da bo vlada opravljala tekoče in nujne zadeve ter da bo Slovenija mirna in stabilna. O odstopu je že seznanil predsednika republike Boruta Pahorja, ki bo odločil o poteku novih volitev. 

Spomnil je na slabo stanje države izpred treh let in pol, ko je njegova vlada nastopila mandat, in zatrdil, da je danes stanje povsem drugačno: "Imamo tretjo najvišjo gospodarsko rast v EU, napovedi za letos so zelo dobre, imamo najnižjo brezposelnost po 2009, prvič po 2008 imamo uravnotežen proračun, posledično se bo javni dolg letos znižal z 80 na 70 odstotkov, v državo smo pripeljali tuje investitorje, ki odpirajo kakovostna delovna mesta," je naštel.

'Obljuba dela dolg'

"Z mrtve točke smo po 25 letih premaknili investicijo v drugi tir. Drugi so o tem govorili, mi smo to naredili," je poudaril Cerar. "Ne glede na to se v javnosti ustvarja napačen vtis, da so naše odločitve napačne, celo neustavne, in vse to ne drži. Kot človek in predsednik vlade vidim dolžnost posameznika pred pravico. Samo tako lahko gremo naprej," je pojasnil, zakaj se na položaju ne vidi več, a dodal: "Dokler bom imel možnost, si bom prizadeval, da ta projekt drugi tir izpeljem. Obljuba dela dolg in to obljubo bomo v SMC izpolnili."

Ocenil je, da se v javnosti namenoma ustvarja napačen vtis, da je v državi vse narobe. "To enostavno ne drži," je bil odločen Cerar in navrgel, da različne skupine vidijo le sebe in svoj prav, vsak zahteva samo zase, tudi koalicijski partnerji. "Meni je to tuje," je dejal.

Razložil je, da SMC ni uresničila vsega, ker je morala sklepati kompromise s koalicijskimi partnerji, vodstvi sindikatov in različnimi družbenimi skupinami. "Požiral sem žalitve in neresnice predstavnikov sindikatov, zdaj bodo čakali na naslednjo priložnost," je povedal.
Kaj sledi?

Premier mora o odstopu obvestiti ministre ter pisno tudi predsednika državnega zbora. Nato odstop najpozneje v sedmih dneh obravnavajo na seji vlade. O odstopu predsednika vlade DZ ne glasuje, ampak le ugotovi, da mu je prenehala funkcija.
Predsednik republike ima nato 30 dni časa, da predlaga državnemu zboru kandidata za novega predsednika vlade. Glede na bližino rednih volitev predloga novega mandatarja bržkone ni pričakovati. To bi odprlo pot za razpustitev državnega zbora in volitve. Vprašanje pa je, ali bodo te predčasne ali redne. 

Vrhovno sodišče je danes ugodilo pritožbi Vilija Kovačiča in razveljavilo rezultate referenduma o zakonu o drugem tiru iz lanskega septembra. "Zakon o drugem tiru mora biti na referendumu potrjen brez kakršnega koli dvoma o nepravilnostih," so bili jasni sodniki.

Cerar je prepričan, da ta odločitev vrhovnega sodišča ni dobra za Slovenijo. Drugi tir je po njegovih ocenah ključen projekt za razvoj. "Dokler bom imel možnost, si bom z vso silo prizadeval, da ta projekt izpeljem," je poudaril. Ob tem je izrazil presenečenje, da je vrhovno sodišče v manj kot treh urah po njegovem pričanju izreklo svojo odločitev.

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je dejal, da po odločitvi vrhovnega sodišča ne namerava odstopiti, si pa želi, da bi bil nov referendum čim hitreje razpisan in da bo zgodba iz septembra ponovljena. Dodal je še, da na ministrstvu nadaljujejo aktivnosti, ki so možne brez uveljavitve zakona o drugem tiru.

Kritiko vladi so po odločitvi vrhovnega sodišča izrazili tako v koaliciji kot v opoziciji. Prvaka koalicijskih strank Dejan Židan in Karl Erjavec sta ob prihodu na sejo vlade menila, da bi nekdo moral prevzeti odgovornost za razveljavitev izida referenduma o zakonu o drugem tiru. 

V SDS so poudarili, da so na sporno ravnanje vlade in nepravilnosti glede financiranja kampanje opozarjali ves čas njenega trajanja. "Želel bi si, da vlada danes prizna, da so za njo skoraj štiri leta izgubljenih priložnosti za državo," je dejal Janez Janša.

V SDS pričakujejo, da ne bo dodatnih stroškov, ampak bo referendum razpisan skupaj z volitvami in bo državljanom dana možnost, da se odločijo glede projekta drugi tir. Dobro za Slovenijo bi bilo, je dejal, da se projekt vrne v normalne okvire, ukine posebno projektno podjetje 2TDK in investicijo izvaja tako kot druge naložbe za modernizacijo železniškega omrežja.

V NSi menijo, da vlada projektu drugi tir ni dorasla in se ga je lotila predvsem zaradi bližajočih se volitev. "Že začetek projekta s preplačano maketo je izredno slaba popotnica, in če bo šlo tako naprej, se nam lahko zgodi novi Teš 6. Vlada in pristojni minister naj zdaj prevzameta odgovornost za storjene napake," so še zapisali v NSi.

Matej T. Vatovec (Levica) je spomnil, da so v Levici že med kampanjo opozarjali, da vlada sistematično zavaja državljane. "Vlada si je sama skopala luknjo, v katero je danes padla," je dejal.

V Stranki Alenke Bratušek so prepričani, da je referendum nepotreben in da bi morala vlada začeti graditi drugi tir z ali brez zakona.

Da je od projekta drugi tir odvisen dolgoročni razvoj pristanišča, so opozorili v Luki Koper, kjer upajo, da odločitev sodišča ne bo pomenila konca projekta.

Kovačič je pozdravil sodbo vrhovnih sodnikov in jo označil za velik korak za demokracijo. Uresničilo se je, da so sodniki ravnali razumno in pošteno ter da so upoštevali naše argumente, je dejal. Po sodbi vrhovnega sodišča je napovedal tudi boj za nov datum referenduma, ki bi moral biti po njegovem mnenju izveden z lokalnimi volitvami. "Letos imamo še dvoje in samo butalci bi sprejeli rešitev, da bi bil referendum posebej," je bil jasen. Dodal je, da je cilj demokracije, da čim več ljudi odloča, ne pa čim manj.

Prepričan je, da je o projektu ozaveščenih vedno več ljudi in da bodo ti glasovali proti, med drugim bodo po Kovačičevem prepričanju tako odločili tudi po zapletu z maketo o drugem tiru, s čimer je vlada po oceni pobudnika referenduma dokazala, "da pravzaprav krade denar".

Erjavca čudi, da se je Cerar kot pravnik 'ujel v to zanko'

"To je katastrofa za razvoj slovenskega gospodarstva, saj je ravno ta del železniške proge ključen za nadaljnji razvoj logistike in transporta ter za nadaljnji razvoj Luke Koper," je pristavil Erjavec. Sicer je prvak DeSUS odločitev sodišča pričakoval, je pa presenečen nad tem, da se je premier, glede na to, da je profesor ustavnega prava in je bil dolgoletni svetovalec DZ, "ujel v to zanko".

Največja odgovornost je po Erjavčevem mnenju na ministrstvu za infrastrukturo, ob čemer je spomnil, da je DeSUS ministra Petra Gašperšiča na interpelaciji podprla pod pogojem, da bo projekt transparentno izpeljal.

Ene volitve prekmalu, druge prepozno

Odločitev sodnikov je pozdravila tudi Kovačičeva odvetnica Lucija Šikovec Ušaj, ki je dejala: "S to sodbo se mi počasi vrača zaupanje v sodišče."

Državljani so po besedah Šikovec Ušajeve lahko hvaležni Kovačiču, ki je "terjal mrtve konje", medtem ko so bili vsi skeptični. "Dosegel je tisto, za kar bi se moral boriti vsi državljani," je dejala.

Po besedah odvetnice so se pogovarjali s predstavniki Državne volilne komisije, ki dvomijo, da bi lahko referendum razpisali z državnozborskimi volitvami, lokalne volitve pa so malo pozno, je pojasnila. Pojasnila je še, da je na sodbo vrhovnega sodišča vezana vsaka prihodnja vlada.

Vrhovno sodišče je med drugim ugotovilo, da je vlada s proračunskimi sredstvi v višini 97.000 evrov financirala nedopustno enostransko kampanjo, saj so v "njej poudarjali le pozitivne posledice uveljavitve zakona o drugem tiru in negativne, ki bi izvirale iz zavrnitve zakona, ne pa tudi morebitnih tveganj, ki jih prinaša uveljavitev".

"Cilj vlade je bil enostransko vplivati na volilno telo s pomočjo proračunskega denarja. Vlada ni sorazmerno navajala argumentov za in proti drugemu tiru, ampak zgolj za," je besede vrhovnega sodnika poročevalca Erika Kerševana povzela naša novinarka Suzana Perman, ki je obravnavo spremljala v živo.

Vrhovno sodišče je po besedah Kerševana sledilo oceni ustavnega sodišča, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo, zato se je osredotočilo na vprašanje, ali bi posledice lahko vplivale na izid glasovanja na referendumu.
Vrhovno sodišče ne zanika, da obstajajo določene prednosti uveljavitve zakona, vendar ne gre zanikati tudi tega, da to prinaša tveganja," je v krajši obrazložitvi sodbe še pojasnil Kerševan. Poleg tega trditve nasprotnikov uveljavitve zakona v referendumski kampanji niso bile predstavljene na tak način, kot trditve podpornikov.

Več kot 150 oglasov v najbolj gledanih oddajah, letaki, plakati ...

Od vlade ne gre v celoti terjati, da bi morala s proračunskimi sredstvi opustiti predstavitev argumentov za uveljavitev, vendar bi morala predstaviti tudi tveganja," je bilo jasno vrhovno sodišče. Vladna kampanja, za katero je ta porabila proračunska sredstva, je bila, tako kot je trdil Kovačič, enostranska. 

Ob ugotovljenih nepravilnosti pa vrhovno sodišče ne more računsko dokazati, kakšen je bil vpliv teh kršitev na izid referenduma, dejstvo pa je, da je gotovo vplivalo. "Preko 150 oglasov v najbolj gledanih oddajah, letaki, plakati ..." je naštel Kerševan. Vrhovno sodišče se po njegovih besedah zaveda, da njihova odločitev pomeni ponovno vabilo volilcem, da pridejo na referendum, na katerem so se že odločali, ali pa so se odločili, da tja ne gredo.

Kljub temu pa je vrhovno sodišče sklenilo, da mora biti zakon o drugem tiru na referendumu potrjen brez kakršnegakoli dvoma o nepravilnostih, zaradi česar je treba referendumske postopke ponoviti.

Referendum ni uspel zaradi prenizke udeležbe in rezultata

Iz končnega poročila Državne volilne komisije (DVK) o izidu referenduma izhaja, da je na referendumu o zakonu o drugem tiru konec lanskega septembra glasovalo 20,55 odstotka vseh, ki so imeli pravico glasovati. Zakon o drugem tiru je podprlo 53,47 odstotka vseh, ki so veljavno glasovali, proti pa jih je glasovalo 46,47 odstotka.

Referendum ni uspel tako zaradi prenizke udeležbe kot zaradi rezultata samega. A še preden je zakon lahko začel veljati, se je Kovačič zoper poročilo DVK pritožil zaradi nepravilnosti, ki so po po njegovem mnenju vplivale na poštenost referendumskega postopka in s tem tudi na izid. Pritožil se je tudi zoper sklep vlade, s katerim je ta dodelila 97.000 evrov denarja iz proračuna za potrebe vladne strani na referendumu oziroma za promocijo glasovanja za na referendumu.

Vrhovno sodišče se je v nadaljevanju obrnilo na ustavno sodišče, ki je konec januarja presodilo, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo. Referendumski spor pred vrhovnim sodiščem po oceni ustavnih sodnikov ni urejen jasno, vlada pa lahko proračunska sredstva za kampanjo porablja le, če v njej predstavi tako razloge za kot proti zakonu.

Vrhovno sodišče je nato na podlagi te odločitve ustavnih sodnikov odločilo o Kovačičevi pritožbi, pred tem pa je danes izvedlo tudi javno obravnavo, na kateri so pričali ključni deležniki.

Pri obravnavi Kovačičeve pritožbe so se vrhovni sodniki obrniti tudi na ustavno sodišče, ki je ugotovilo, da so deli referendumske zakonodaje neustavni. Ustavno sodišče sicer ni ugotavljajo niti presojalo, ali je v konkretnem referendumskem postopku o zakonu o drugem tiru vlada ravnala v skladu z opisanimi zahtevami. 

Vrhovno sodišče je sicer zavrnilo Kovačičevo pritožbo zoper dva sklepa vlade, s katerima je ta sklenila, da se vključi v referendumsko kampanjo in za to nameni 97.000 evrov. Vlada mora Kovačiču povrniti tudi stroške sodnega postopka.