Katere spremembe začnejo veljati z novim letom?

2. januar znova dela prost dan

Konec leta je vlada predlagala, da 2. januar znova postane dela prost dan. Zakon je vlada sprejela po hitrem postopku, sredi decembra so ga potrdili poslanci. Državni svet je sicer nato vložil veto, a ta ni dobil zadostne podpore svetnikov. Zakon tako začne veljati že z letošnjim letom.

Drugi januar je bil v Sloveniji dela prost dan od leta 1955 do leta 2013, ko ga je v sklopu varčevalnih ukrepov ukinila vlada Janeza Janše. V Evropski uniji se število dela prostih dni giblje med deset in 15. Slovenija pa ima zdaj z 2. januarjem skupno 12 dela prostih dni.

Veljati začne 'mini davčna reforma'

Z novim letom bo uveljavljena t.i. mini davčna reforma, ki jo je vlada pripravila z namenom zmanjšanja stroškov dela in s tem povečanja konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja. A številni v njej vidijo le dodatno obremenjevanje gospodarstva, državni svet jo je celo poskusil blokirati z vetom. Vlada medtem obljublja nove rešitve.

Spremenila se bo dohodninske lestvice, ki so ji dodali nov davčni razred s stopnjo 34 odstotkov. Namen uvedbe dodatnega dohodninskega razreda je znižati davčno obremenitev tistih zaposlenih, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. To bodo najbolj občutili predvsem tisti zaposleni, ki na mesec zaslužijo med 1.600 in 2.900 evrov neto. Tako bo tem na mesečni ravni ostalo od enega do približno 155 evrov več plače.

Spremeni se tudi prag za upravičenost do najvišje dodatne splošne olajšave, prag se tako zviša za 300 evrov – iz dosedanjih 10.866,37 evrov na 11.166,37 evrov. Ta sprememba bo vplivala predvsem na tiste zaposlene z minimalnimi dohodki, ki dobivajo dodatke za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo, za delo na praznike in podobno. Ti dodatki se po spremembi zakonodaje o minimalni plači ne štejejo več v minimalno plačo. Gre za približno 20.000 zavezancev.

S prvim januarjem se zvišuje splošna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, in sicer iz 17 odstotkov na 19 odstotkov. V večjem delu gospodarstva temu nasprotujejo. Kot so izračunali na Gospodarski zbornici Slovenije, se s krepitvijo gospodarske rasti povečujejo tudi davčni prilivi, zato bo državna blagajna od zvišanja obdavčitve podjetij dobila več, kot pa bo izgubila zaradi sprememb pri dohodnini.

Ukinja se olajšava za donacije političnim strankam. Gre za uskladitev davčne obravnave donacij z matično zakonodajo, ki ureja politične stranke in njihovo financiranje, ki ne dovoljuje , da pravne osebe financirajo politične stranke.

Veljati začnejo tudi spremembe glede ugodnosti v zvezi z družbami tveganega kapitala in naložbami v družbe tveganega kapitala. Tako se ukinja posebna – ničelna – stopnja obdavčitve za družbe tveganega kapitala.

Veljati začne dogovor, ki ga je vlada podpisala z javnim sektorjem

Vlada je konec leta s sindikati javnega sektorja dosegla dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v letih 2017 in 2018. V skladu s tem je pripravila zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju, ki ga je potrdil državni zbor na izredni seji 22. decembra.

Zakon med drugim določa nekoliko višji regres za posamezne skupine. Tako bodo zaposleni v javnem sektorju do vključno 16. plačnega razreda prihodnje leto dobili 1000 evrov regresa. Zaposlenim od 17. do 40. plačnega razreda bo pripadel regres v višini minimalne plače – 790,73 evra. Zaposleni od 41. do 50. plačnega razreda bodo dobili 600 evrov regresa, tisti v višjih plačnih razredih pa 500 evrov regresa.

Poleg tega je v prihodnjem letu predvideno odpravljanje anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov. Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela pa bo omejena na največ 20 odstotkov osnovne plače oziroma največ 30 odstotkov, če se izplačuje tudi iz sredstev za posebne projekte.

Z novim letom 5 dni več časa za plačevanje prispevkov

S 1. januarjem začne veljati tudi nov petdnevni zamik pri plačilu davčnega odtegljaja in prispevkov za socialno varnost. Novost velja za vse zavezance za obračun davčnega odtegljaja in zavezance za prispevke – torej, tako za delodajalce kot denimo samostojne podjetnike.

Še vedno pa ostaja nespremenjen rok, do katerega mora plačnik davka oziroma zavezanec za prispevke predložiti obračun davčnega odtegljaja oziroma obračun prispevkov davčnemu organu. Plačnik davka mora to storiti najpozneje na dan izplačila dohodka, samostojni zavezanec za prispevke pa najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Več informacij si preberite tukaj.

Potrošniki lahko odslej sami izberejo dimnikarsko službo 

Novo leto prinaša tudi spremembo v dimnikarski službi. Uvaja se namreč licenčni sistem opravljanja dimnikarskih storitev, izbiro dimnikarja pa prepušča posameznikom. Ti bodo izvajalca dimnikarskih storitev lahko izbrali do konca junija, ki bo nato storitve opravljal za prihodnjih 12 mesecev. Če izvajalca do tega datuma ne bodo izbrali, bo štelo, kot da so s trenutnim izvajalcem zadovoljni. Službo bo tako opravljal isti ponudnik, kot doslej. Zakon določa tudi najvišje cene storitev.

Ukinjajo se registrski računi

KDD s 1. januarjem ukinja registrske račune, na katerih imajo posamezniki premoženje oz. t.i. "certifikatske delnice". Tistim, ki do konca leta 2016 niso storili ničesar, bo KDD premoženje sprva prenesla na prehodni račun, nato pa na sodni depozit. V prvih tednih januarja boste tako še imeli čas, da morda še kaj storite s premoženjem.

Za prenos premoženja v hrambo sodišča se mora izvršiti postopek, saj podlaga zanj ni že potek roka, temveč pravnomočni sklep sodišča, so pojasnili v KDD. Zato ne pričakujejo, da bi do dejanskih prenosov prišlo že v prvih tednih januarja. Tako bodo imetniki v tem času še lahko poskrbeli za ureditev položaja glede svojih vrednostnih papirjev, pravijo v KDD. A opozarjajo, da izvrševanje sodnega postopka po drugi strani pomeni, da bo v njegovem okviru odločeno tudi o povračilu stroškov. Zakon glede tega namreč med drugim določa, da mora udeleženec postopka ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi, so dodali.

Tudi na ministrstvu za finance so pojasnili, da bodo fizične osebe, dokler vrednostni papirji ne bodo dejansko položeni pri sodišču, imele možnost, da tudi po poteku roka odprejo trgovalni račun in brez stroškov, vezanih na postopek s sodnim depozitom oz. prevzemanjem vrednostnih papirjev iz sodnega depozita, ohranijo svoje vrednostne papirje.

V letu 2017 več plačanih dni očetovskega dopusta

Očetje bodo imeli prihodnje leto na voljo skupno 25 dni plačanega in prav toliko neplačanega očetovskega dopusta. V letu 2017 se bo neplačani del namreč skrajšal za novih pet dni, plačani pa za toliko podaljšal.

Na podlagi zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se v letih 2016, 2017 in 2018 spreminja število dni očetovskega dopusta, način njegove izrabe in obdobje nadomestila. Zakon postopno skrajšuje neplačani del dopusta v korist plačanih dni, so spomnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Oče bo v letu 2017 upravičen do 50 koledarskih dni očetovskega dopusta. 25 koledarskih dni bo plačanih, saj država zanje zagotavlja očetovsko nadomestilo. Za ostalih 25 koledarskih dni pa bo država zagotavljala plačilo prispevkov za socialno varnost, je ministrstvo objavilo na svojih spletnih straneh.

Prvih 15 koledarskih dni očetovskega dopusta mora izrabiti do šestega meseca otrokove starosti. Od 1. januarja 2017 ima pravico še do 10 koledarskih dni plačanega očetovskega dopusta, ki ga mora izrabiti v strnjenem nizu po koncu starševskega dopusta, najkasneje pa do konca prvega razreda osnovne šole otroka. Ostalih 25 koledarskih dni, za katere so plačani prispevki, lahko izrabi do tretjega leta otrokove starosti. Nova ureditev velja za vse očete novorojenčkov, ki prvič uveljavljajo pravico do očetovskega dopusta in ki bodo vloge vložili po 1. januarju 2017.

Plačane dneve očetovskega dopusta po novi ureditvi pa bodo lahko uveljavljali tudi očetje otrok, mlajših od treh let, ki še niso v celoti izkoristili neplačanega dela očetovskega dopusta. Uveljavljali jih bodo lahko tudi v primeru, če so v letošnjem letu že pridobili pravico do petih plačanih dni. Če so jih že izkoristili, bodo imeli možnost izrabiti še pet dni. Če pa teh pet plačanih dni še niso izkoristili, bodo lahko izrabili deset dni v strnjenem nizu. Za očete z otrokom, starejšim od treh let, pa nova ureditev ne velja. Pravice do neplačanega dopusta, ki se preoblikuje v plačani dopust, namreč nimajo več oziroma je ne morejo uveljavljati.

Dolgotrajna oskrba odslej v večinski pristojnosti ministrstva za zdravje

Na ministrstvu za zdravje bo nastal nov direktorat za dolgotrajno oskrbo. Vlada je namreč delno prenesla vsebine s področja dolgotrajne oskrbe z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na ministrstvo za zdravje. 

Novi direktorat bo skrbel za spremljanje izvajanja dolgotrajne oskrbe ter za postopno uvajanje novih zakonodajnih rešitev, vključno z vzpostavitvijo mreže enotnih vstopnih točk za dolgotrajno oskrbo in novega integriranega postopka ocene potreb. Med drugim bo tudi načrtoval in zagotavljal dodatne vire za dolgotrajno oskrbo. 

Mesec in pol več časa za napoved najemnin

Zavezanci, ki so v letu 2016 fizičnim osebam oddali v najem premično ali nepremično premoženje, imajo po novem za vložitev napovedi za odmero davka mesec in pol več časa kot doslej. Namesto 15. januarja bo namreč rok za vložitev napovedi od leta 2017 dalje 28. februar.

Rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem se je prestavil z novelo zakona o davčnem postopku, ki je bil sprejet konec leta 2015, so pojasnili na Finančni upravi (Furs). Davčna stopnja znaša 25 odstotkov od davčne osnove. Ta se izračuna v višini prejete najemnine, zmanjšane za 10 do 40 odstotkov normiranih stroškov ali za dejanske stroške vzdrževanja premoženja, če jih je poravnal najemodajalec sam.

Rezidenti Slovenije morajo napovedati vse dohodke iz oddajanja premoženja v najem, ki imajo vir v Sloveniji, kot tudi od tistih, ki imajo vir izven nje. Zavezanci, ki so nerezidenti Slovenije, pa so dolžni napovedati le dohodek iz oddajanja premoženja v najem, ki ima vir v naši državi. Napovedi pa niso dolžni vložiti zavezanci, ki so dosegli dohodek iz najema skupnih prostorov v večstanovanjskih stavbah (npr. hišniških stanovanj) preko upravnikov. Napoved je mogoče vloži preko portala eDavki ali na pristojnem finančnem uradu na ustreznem obrazcu.