Katere novosti prinaša 2018? Poroke, očetovski dopust, nadomestila za brezposelne ...

Kar smo lani sejali, bomo letos želi, bi lahko dejali. Torej, številne novosti, ki nas čakajo v tem letu so posledica sprejetih zakonov v lanskem letu. V novem letu pa se bodo znova začele izvajati tudi nekatere pravice, ki jih je varčevanje ukinilo. 

Pred matičarja tudi brez prič

Če ste eden od tistih parov, ki ne marate 'pompa' okoli poroke, a vseeno razmišljate o sklenitvi zakonske zveze na formalen, hiter in enostaven način, potem boste to zdaj lahko uredili prav tako. S 1. januarjem namreč pričnejo veljati določbe družinskega zakonika, ki urejajo sklenitev zakonske zveze.

Bodoča zakonca imata tako od zdaj na voljo več možnih načinov sklenitve zakonske zveze. Zakonska zveza se glede na želje para lahko sklene:

- pred matičarjem in načelnico ali načelnikom upravne enote oziroma osebo, ki jo ta pooblasti,

- pred matičarjem in županjo ali županom občine, na območju katere se zakonska zveza sklepa, ali

- (po novem) samo pred matičarjem.

Poleg tega bodoča zakonca ob sklenitvi zakonske zveze ne potrebujeta prič. Pri sklenitvi zakonske zveze sta sicer lahko prisotni priči, če bodoča zakonca tako želita, lahko pa se odločita za poroko brez prič. “Navzočnost prič, ki sta v preteklosti imeli vlogo pri dokazovanju sklenitve zakonske zveze, ni več nujno potrebna, saj se zakonska zveza dokazuje z izpiskom iz matičnega registra,” so pojasnili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Zakonska zveza se sklene v uradnih prostorih v času uradnih ur, vendar pa se par še vedno lahko zaobljubi tudi kje drugje – denimo tam, kjer sta se prvič spoznala, ali v njunem najljubšem kotičku naše slikovite dežele. Toda, v tem primeru morata bodoča zakonca doplačati 170 evrov. A tudi tukaj ima domišljija svoje meje, poroke na Triglavu ali pod morjem vam morda vseeno ne bo uspelo izpeljati. “Upravna enota lahko zavrne vlogo za sklenitev zakonske zveze zunaj uradnih prostorov in/ali zunaj uradnega časa v tistih primerih, ko bi bila taka sklenitev zakonske zveze težko izvedljiva.”

Toda, pozor! Če ste si zaželeli, da bi se poročili na Prešernov dan, dan neodvisnosti ali morda na prvi dan novega leta, pa to ne bo možno, vsaj ne formalno. Pravilnik namreč prinaša tudi spremembo glede sklepanja zakonske zveze na praznike ali dela proste dneve. Zakonska zveza se tako po novem ne more skleniti na z zakonom določene praznike v Republiki Sloveniji, ki so dela prosti dnevi, pa tudi ne na druge z zakonom določene proste dneve.

Več plačanih dni očetovskega dopusta

In po poroki po navadi sledijo otroci, morda pa ste otroka že dobili in vas tudi novost na področju očetovskega dopusta utegne razveseliti. V letu 2018 bodo imeli namreč očetje majhnih otrok na voljo 30 dni plačanega očetovskega dopusta.

Spremembe urejajo tudi drugačen način koriščenja očetovskega dopusta, tako da se bo skrajšal oziroma ukinil neplačani del v korist plačanih dni dopusta. “V letu 2016 se je namreč začelo postopno preoblikovanje neplačanega očetovskega dopusta v plačanega, in sicer se vsako leto 25 dni neplačanega dopusta preoblikuje v 5 dni plačanega očetovskega dopusta. V letu 2018 bo postopno uveljavljanje potekalo na enak način kot do zdaj,” so pojasnili na ministrstvu.

In kako ga lahko očetje izkoristijo? Prvih 15 koledarskih dni očetovskega dopusta mora oče izrabiti do šestega meseca otrokove starosti. S prvim dnem januarja pa imajo očetje pravico še do 15 koledarskih dni plačanega očetovskega dopusta, ki ga morajo izrabiti v strnjenem nizu po koncu starševskega dopusta, najkasneje pa do konca prvega razreda osnovne šole otroka.

Nova ureditev velja za vse očete novorojenčkov, ki prvič uveljavljajo pravico do očetovskega dopusta – torej za tiste, ki bodo vlogo vložili po 1.januarju 2018. “Plačane dneve očetovskega dopusta po novi ureditvi pa bodo lahko uveljavljali tudi očetje otrok, mlajših od treh let, ki še niso v celoti izrabili neplačanega dela očetovskega dopusta, tudi če so v letu 2016 že pridobili pravico do pet plačanih dni oziroma v letu 2017 do 10 plačanih dni,” še pojasnjujejo na ministrstvu. Tisti, ki so jih že izrabili, pa bodo imeli možnost izkoristiti še 10 oziroma pet dni. “Če pa teh 10 oziroma pet plačanih dni še niso izrabili, pa bodo lahko izrabili 15 dni v strnjenem nizu.”

Za očete otrok, starejših od treh let, pa nova ureditev ne velja in pravice do neplačanega dopusta, ki se preoblikuje v plačani dopust, več ne morejo uveljaviti. Plačani dopust lahko očetje uveljavljajo na centru za socialno delo, kjer oddajo vlogo. V vlogi še ni treba navesti datumov, kdaj bi radi koristili dopust, pač pa to očetje sporočijo naknadno, po koriščenju dopusta.

Pogoji za upokojitev nekoliko spremenjeni

V prihodnjem letu pa se obetajo tudi številne spremembe za upokojence. S prvim januarjem tako denimo pričnejo veljati določbe, ki spreminjajo ureditev pokojninske dobe brez dokupa, v katero se bo štelo tudi obdobje prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po zakonodaji, ki je veljala do 31. 12. 2012. Zavarovancem, ki še niso upokojeni, se bo nov način upoštevanja obdobja upošteval že v času postopkov upokojitve. “Posamezniki, ki pa so se že upokojili, ali pa prejemajo 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine, pa se jim je pri upokojevanju upoštevalo tudi to obdobje, zaradi česar imajo nižje pokojnine, pa morajo v roku šestih mesecev po uveljavitvi sprememb podati vlogo za novo odmero pokojnine, če želijo, da se jim ta začne izplačevati od dneva uveljavitve sprememb dalje (od 1. 1. 2018),” so opozorili na ministrstvu za delo.

Upokojenci ali zavarovanci, ki bi zaradi nove ureditve lahko imeli višje prejemke, bodo sicer lahko tudi kasneje podali zahtevo za novo odmero, vendar pa se jim nova višina prejemka ne bo izplačevala za nazaj – torej od 1. januarja 2018, pač pa le od prvega dne naslednjega meseca po oddaji zahtevka.

Kakšni pa so pogoji za upokojitev v novem letu? Moški se lahko starostno upokojijo, ko dopolnijo 65 let starosti in imajo 15 let zavarovalne dobe oziroma ko dopolnijo 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa.

Ženske se lahko starostno upokojijo, ko dopolnijo 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe oziroma 64 let in 20 let pokojninske dobe oziroma 59 let in osem mesecev ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Za ženske za slednja dva pogoja namreč še velja prehodno obdobje.

V letu 2018 se lahko predčasno upokojijo moški, ki bodo dopolnili 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe in ženske, ki bodo dopolnile 59 let in osem mesecev in hkrati 40 let pokojninske dobe.

Sicer pa je v tem letu poleg redne uskladitve pokojnin za april predvidena tudi izredna uskladitev pokojnin in drugih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v višini 1,1 odstotka.

Na novo so določeni tudi razredi in višine letnega dodatka, ki so odvisni od višine pokojnin oziroma nadomestil. Kakšni so ti dodatki, si lahko pogledate v spodnji grafiki:

Letni dodatek bodo izplačali skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec julij 2018.

Prijava v evidenco brezposelnih oseb že v času odpovednega roka

Z 21. januarjem bodo v veljavo stopile nekatere določbe novele zakona o urejanju trga dela. Tako se bodo morali brezposelni po novem že med odpovednim rokom prijaviti v evidenco iskalcev zaposlitve na zavodu za zaposlovanje. V nasprotnem primeru bodo sankcionirani tako, da jim bodo znižali denarno nadomestilo. 

Tisti z nizko in srednjo stopnjo izobrazbe pa bodo v primeru zaposlitve kljub temu prejemali 20 odstotkov nadomestila za brezposelnost do izteka roka, v katerem so do njega upravičeni.

Uvaja se tudi postopno sankcioniranje kršitev obveznosti aktivnega iskanja zaposlitve, je pred dnevi opozorila ministrica Anja Kopač Mrak. Doslej so namreč iskalca zaposlitve s seznama izbrisali takoj, ko se ni odzval na katerega od zavodovih pozivov, česar pa zaposlitveni svetovalci niso izvajali.

Državni zbor je v začetku decembra sprejel tudi novelo zakona o interventnem ukrepu na področju trga dela, s katero se bo za dve leti podaljšala možnost uveljavljanja začasne spodbude za zaposlovanje starejših brezposelnih v obliki oprostitve plačila prispevkov delodajalca.

Z novim letom se uvajajo tudi novosti pri zakonu o čezmejnem izvajanju storitev, ki naj bi predvsem preprečile čezmejno izvajanje storitev in napotitev delavcev na delo t.i. slamnatim podjetjem ter drugim delodajalcem, ki zdaj kršijo pravila. Ker pa na ministrstvu ob tem pričakujejo začetne nevšečnosti, so oblikovali delovno skupino, ki bo spremljala stanje.

Otroški dodatek tudi za 7. in 8. razred

Kot smo že pisali, so v novem letu do otroškega dodatka upravičeni tudi tisti, ki  imajo nekoliko višje dohodke. Znova bo namreč izplačan otroški dodatek v 7. in 8. dohodkovnem razredu, ki ga je varčevalni zakon iz leta 2012 ukinil.

V 7. dohodkovni razred sodita starša, ki skupaj zaslužita neto med 2637 in 3379 evri, v 8. pa starša, ki skupaj zaslužita neto med 3379 in 4079 evri.

Tudi pomoč ob rojstvu otroka bo znova univerzalna pravica, tako da bodo do 280 evrov upravičeni starši novorojenčkov ne glede na materialni položaj družine. Ta rešitev po navedbah ministrstva še ni sprejeta v DZ, vendar bo izplačilo zagotovljeno.

Spremembe na področju davkov

Tudi na področju davkov je kar nekaj novosti. Državni zbor je namreč novembra sprejel davčni paket, t. i. mini davčno reformo. Vanj so med drugim vključene novela zakona o davčnem postopku, zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in zakona o davčnem potrjevanju računov. Spremembe pri davčnem postopku že veljajo, preostali zakoni se začnejo uporabljati z današnjim dnem.

Božičnice in 13. plače so po novem obdavčene manj. Izplačilo poslovne uspešnosti se namreč po novem ne šteje v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 100 odstotkov povprečne plače (doslej 70 odstotkov).

Namesto stopničavosti dodatne splošnje olajšave se uvaja linearnost. S tem bi radi preprečili, da bi denimo delavec zaradi enega dodatnega evra bruto dohodka prejel nižji neto prihodek, kot pa če tega dodatnega evra ne bi zaslužil.

Zvišala se je tudi posebna osebna olajšava za študente do dopolnjenega 26. leta starosti – s sedanjih 75 odstotkov na 100 odstotkov splošne olajšave pri dohodnini.

Po novem boste lahko pri upravnem ali drugem državnem organu plačilo davčnih obveznosti opravili s kartico – torej brez gotovine – in brez plačila provizije.

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je poleti napovedala tudi zaostritev ureditve obdavčitve t. i. "normirancev", toda vlada je nato v državni zbor poslala precej okrnjen predlog. Normirani odhodki tako kljub drugačnim načrtom ostajajo pri 80 odstotkih prihodkov, preostanek pa se bo še naprej obdavčeval v višini 20 odstotkov.

Se bodo pa po novem prihodki povezanih oseb seštevali. Vlada je namreč ugotovila, da nekateri ustanovijo več podjetij, s tem pa so prihodki vsakega od njih nižji in vsako izpolnjuje kriterije za vključitev v sistem normiranih odhodkov. Da bi se v takih primerih preprečilo zlorabe, je zdaj v zakonu o dohodnini in zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb zapisano, da se prihodki povezanih oseb seštevajo.

Spremembe so tudi pri povračilih stroškov pri začasni napotitvi delavcev na delo v tujino. Večina službenih potovanj se bo po novem štela kot napotitev na začasno delo v tujino.