Katera zgodovina se bo ponovila?

Predsednika smo v 22 letih že trikrat izbrali v drugem krogu. Tudi letos ga bomo. Tokrat je prvič, da sta se v drugi krog uvrstila dva kandidata t. i. levice – Danilo Türk, ki kandidira s podporo Pozitivne Slovenije in stranke DeSUS, ter Borut Pahor, kandidat socialnih demokratov.

Letošnje volitve pa so posebnost tudi v tem, da smo imeli v prvem krogu le tri uradne kandidate, najmanj, odkar volimo predsednika samostojne Slovenije. Še najbližje smo bili leta 1990. Takrat so se za takratni položaj predsednika predsedstva, ki je bil kasneje z novo ustavo ukinjen in uveden položaj predsednik republike, potegovali štirje kandidati.

Obdobje Milana Kučana – predsednik predsedstva, nato še predsednik Republike Slovenije

Milan Kučan je nastopil s podporo Zveze komunistov Slovenije – Stranke demokratične prenove, Jože Pučnik s podporo Demokratične opozicije Slovenije (Demos), Marko Demšar s podporo Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS) in Ivan Kramberger s podporo Domovinske narodne stranke (DONS).

V prvem krogu je najmanj glasov zbral Demšar, ki ga je podprlo dobrih 10 odstotkov volivcev, tretji je bil z 18,5 odstotka glasov Kramberger, drugi Pučnik, ki je dobil 26,6 odstotka glasov, prvi pa Kučan s 44,4 odstotka glasov. V drugem krogu je zmagal Kučan z 58,6 odstotka, Pučnika pa je podprlo dobrih 41 odstotkov volivcev.

Leta 1991 smo dobili slovensko ustavo in ta uvaja položaj predsednika republike, ki ga volimo za mandat petih let. Predvideva tudi, da nihče ne more biti na položaj izvoljen več kot dvakrat. Na volitvah leta 1992, to so bile prve volitve v samostojni državi, je znova kandidiral Kučan, tokrat kot neodvisni kandidat in je bil edini, ki ga ni predlagala stranka.

Imel je še sedem protikandidatov. Vendar pa je bil Kučan na položaj izvoljen že v prvem krogu. Kučan je namreč dobil skoraj 64-odstotno podporo. Drugi je bil z 21-odstotno podporo Ivan Bizjak, ki so ga predlagali takratni Slovenski krščanski demokrati, tretji pa sedanji evropski poslanec Jelko Kacin iz Demokratske stranke Slovenije (7,3 odstotka glasov). Sledili so še Stanislav Buser (SLS – 1,94 odstotka glasov), današnja poslanka Darja Lavtižar Bebler (Socialistična stranka Slovenije – 1,83 odstotka glasov), Alenka Žagar Slana (Narodni demokrati Slovenije – 1,74 odstotka glasov), Ljubo Sirc (Liberalno demokratska stranka – 1,51 odstotka glasov), na zadnje mesto pa se je uvrstil France Tomšič (Socialdemokratska stranka Slovenije – 0,63 odstotka glasov).

Pet let pozneje, leta 1997, je Kučan kandidiral še drugič. Tudi tokrat ga je pri kandidaturi podprla skupina volivcev in tudi tokrat je imel še sedem protikandidatov. Kučanova podpora je bila nekoliko nižja kot leta 1992, vendar pa dovolj velika, da je bil še enkrat izbran v prvem krogu. Zanj je glasovalo 575.169 volivcev oz. 55,57 odstotka volilnih udeležencev. Drugi je bil Janez Podobnik (SLS), ki ga je podprlo 18,42 odstotka volivcev, Jože Bernik (SKD) je zbral 9,39 odstotka glasov, Marjan Cerar, ki je kandidiral s podporo volivcev, pa je zbral dobrih sedem odstotkov glasov. Sledili so še sedanji župan Ajdovščine Marjan Poljšak (Nacionalna stranka dela – 3,22 odstotka glasov), trenutni župan Trzina Anton Peršak (Demokratska stranka Slovenije – 3,08 odstotka glasov), ekonomist Bogomir Kovač (LDS – 2,70 odstotka glasov) in leta 2008 preminuli Franc Miklavčič (Krščansko-socialna unija, Krščanski socialisti – 0,55 odstotka glasov).

Tesne boje vedno dobila levica

Leta 2002 se je dolgoletni predsednik Vlade Janez Drnovšek (LDS) odločil kandidirati za predsedniški položaj. Poleg sebe pa je imel še osem protikandidatov, tako je bilo skupaj kandidatov devet, kar je do danes največ v zgodovini Slovenije. Kot glavni kandidat levice je Drnovšek v prvem krogu zbral 44,39 odstotka glasov, nekdanja generalna državna tožilka Barbaro Brezigar, sicer neodvisno kandidatko, pa je podprlo 30,80 odstotka volivcev. Vidnejši uspeh je dosegel tudi nekdanji poslanec Zmago Jelinčič (SNS – 8,49 odstotka glasov). Sledili so trenutni predsednik Združenja bank Slovenije France Arhar (neodvisni kandidat – 7.59 odstotka glasov), France Bučar (neodvisni kandidat – 3,24 odstotka glasov), filozof Lev Kreft (Združena lista socialnih demokratov – 2,25 odstotka glasov), Anton Bebler (DeSUS – 1,85 odstotka glasov), Gorazd Drevenšek (NOVA – 0,86 odstotka glasov) in slikar Jure Cekuta (neodvisni kandidat – 0,54 odstotka glasov). V drugem krogu je prepričljivo zmagal Drnovšek, za katerega je svoj glas oddalo 56,52 odstotka volivcev, Brezigarjeva pa je dobila dobrih 43 odstotkov podpore.

Pred letošnjimi volitvami smo predsednika države volili še leta 2007. Takrat je želel kot kandidat socialnih demokratov (SD) nastopiti sedanji kandidat Pahor, vendar pa se je stranka odločila, da podpre Türka, Pahorja pa je "prišparala" za leto pozneje, ko so v državi potekale parlamentarne volitve in je na njih nastopil kot kandidat za premierja. Na položaj je bil tudi izvoljen.

Pred petimi leti preobrat v drugem krogu

Pred petimi leti je poleg Türka nastopilo še šest kandidatov. Najvidnejši protikandidat je bil sedanji Evropski poslanec Lojze Petrle, ki so ga podprle stranke takratne koalicije (SDS, NSi in SLS). Prav Peterle, sicer tudi predsednik prve slovenske vlade, je bil zmagovalec drugega kroga. Osvojil je slabih 29 odstotkov glasov, Türk pa 24,47 odstotka glasov. Poleg Türka je za kandidata levice veljal še Mitja Gaspari, ki ga je predlagala stranka LDS, za sedanjim predsednikom pa je zaostal le za 0,38-odstotne točke. Z vidnim uspehom je sledil Jelinčič (19,16 odstotka glasov), peti je bil Darko Kranjc (Stranka mladih Slovenije – 2,18 odstotka glasov), šesta je bila Elena Pečarič z 0,90 odstotka glasov, zadnja, sedma pa Monika Piberl z 0,48 odstotka glasov.

Drugi krog pa je prinesel preobrat, saj je Türk prepričljivo zmagal in dobil 68 odstotkov glasov, Peterle pa slabih 32, torej le nekaj več kot v prvem krogu.

Zgodovina volitev kaže svoje, kaj pa lahko drugi krog prinese na letošnjih volitvah, pa bo pokazal čas. Na volišča se bomo namreč odpravili 2. decembra. Izid prvega kroga napoveduje Pahorjevo zmago, vendar pa si jo le redki upajo napovedati s popolno gotovostjo. Udeležba v prvem krogu je bila namreč najnižja do zdaj, saj se je volitev udeležilo manj kot polovica volilnih upravičencev. Pred petimi leti je bila v obeh krogih nad 57 odstotkov, leta 2002 nad 65, leta 1997 pa nad 68. Vendar pa je bil obrat v drugem krogu leta 2007 bolj pričakovan, saj sta v prvem krogu nastopila dva kandidata t. i. levice – Türk in Gaspari, in bila precej izenačena, tokrat pa se bosta dva kandidata leve opcije pomerila v drugem krogu. Si lahko obetamo tesen izid ali prepričljivo zmago enega izmed kandidatov?