Potem ko je vrh koalicije z Desusom uskladil spremembe zakona, po katerem bi se pokojnine usklajevale z rastjo plač, pa ekonomski strokovnjaki opozarjajo, da bi s tako spremembo lahko močno ogrozili javne finance.
Približno pol milijona jih je, upokojencev, ki bodo z načrtovanimi spremembami lahko zadovoljni. Pokojnine naj bi rasle skupaj s plačami in to že od oktobra naprej. Povišal naj bi se tudi takoimenovani rekreacijski dodatek. Poprečna pokojnina naj bi bila tako za 20 do 25 tisočakov višja na letni ravni.
Tako je želel Desus. Te predvolilne obljube bodo državo stale od 12 do 15 milijard tolarjev na leto. Nekaj bo prispeval proračun, ostalo bo obremenilo pokojninsko blagajno. In kdo oziroma katera generacija bo poravnala račune?
Kot pravi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Dušan Semolič, prihajajo namigi da bo potrebno dvigovati starostno mejo in da bomo kmalu doživeli pozive za višjo prispevno stopnjo za starostno mejo. "Vsem tem poskusom, ki se vežejo na nameravano spremembo se bomo uprli," zatrjuje.
Tudi gospodarstveniki ocenjujejo, da bo sprememba zakona o pokojninah povečala stroške gospodarstva, ki ga že tako ali tako bremenijo visoki stroški dela. "Petnajst novih milijard izdatkov bo potrebno tako drugače plačati," pravi Franc Kokalj iz Gospodarske zbornice.
Franc Žnidaršič, vodja poslanske skupine Desusa pa kritike povišanja pokojnin zavrača kot nekorektne. "Vezati usodo državnega proračuna, javnih financ, gospodarske rasti in prehoda v evro samo na uskajevanje pokojnin je več kot poenostavljanje," pravi.
Člani vladnega gospodarskega strateškega sveta so bili nekoč zelo glasno proti takšnim spremembam. Pa zdaj? Predsednik strateškega sveta Mićo Mrkaić pravi, da bi raje videl, da tega usklajevanja ne bi bilo. "Navkljub kratkoročnim blagim posledicam se na dolgi rok to indeksiranje pozna, ker gre za eksponentno rast," razlaga.
Vlada torej še enkrat ni prisluhnila svojim ekonomskim svetovalcem. Bodo morda zato odstopili? Mrkaić pravi, da bi sam odstopil, če bi prišlo do 'sistematičnega ignoriranja' sveta s strani vlade, vendar meni, da do tega še ne prihaja in da je zato vloga strateškega sveta da vztraja.
Spremembe bodo v četrtek na vladi, potem romajo v državni zbor. In med to potjo se lahko zgodi, da bodo v zakon vpeljali tudi nekakšne varaovalke, ki bi preprečile, da izdatki vendarle ne bi bili previsoki, in da vlade oziroma koalicija ne bo ogrožena.