Predsednica sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije Dragica Andlovič je opozorila, da je položaj zaposlenih v večini družb zasebnega varovanja katastrofalen, področje pa zelo neurejeno. Poleg tega, da zaposleni prejemajo nizke plače, po njenih besedah njihovi delodajalci kršijo številne pravice, ki izhajajo iz zakonov o delovnih razmerjih in o zasebnem varovanju.
V Sloveniji je približno 5000 varnostnikov, na neurejene razmere na področju njihovega delovanja pa so odmevno opozorili dogodki ob nedavnem ropu bančnih sefov v SKB banki. Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani izpostavila Andlovičeva, so vso krivdo zvalili na zaposlene v tej dejavnosti. "Soodgovornost za takšno stanje pa bi morali prevzeti tudi drugi igralci," je dodala.
Po njenih navedbah je v pristojnosti Zbornice RS za zasebno varovanje, da opravlja strokovni nadzor nad delom članov in naslavlja pobude na Inšpektorat RS za notranje zadeve. Ministrstvo za notranje zadeve izdaja licence za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja, zato se Andlovičeva sprašuje, ali za njihovo podelitev dovolj preverja izpolnjevanje vseh pogojev.
Na kakovost dela vpliva tudi plača
"V bran zaposlenim v tej dejavnosti moram povedati, da je od njih težko pričakovati, da bodo delo opravljali kakovostno in predano pri plači v višini 106.000 tolarjev bruto, v katero so všteti dodatki za nočno delo, delo ob praznikih, za nošenje orožja," je nanizala Andlovičeva. Ob tem je opozorila, da so v dejavnosti zaposleni delavci z zmanjšano delovno sposobnostjo, invalidi, ne dovolj kvalificirani delavci, vprašljiva pa je tudi starostna struktura.
Predsednica sindikata je opozorila na številne kršitve. Izpostavila je nepravilno razvrščanje zaposlenih v tarifne razrede, neizplačevanje dodatkov, nadurnega dela, ki je odrejeno, izplačilo dela plače ali drugih prejemkov v bonih, nepravilna odmera pravice do dopusta, neizplačevanje nadomestila za praznike, nepravilna povračila stroškov v zvezi z delom, izplačevanje regresa za redni letni dopust v mesečnih zneskih ipd. Kot je navedla, se tudi v delovanju zbornice čuti vpliv podjetij, ki kršijo pravice zaposlenih, med drugim največjega varnostnega podjetja Sintal, katerega direktor je predsednik upravnega odbora.
Razmere na tem področju so po njenem vedenju precej neurejene tudi v evropskem merilu, vendar ne tako kot v Sloveniji. Pogajanja o panožni kolektivni pogodbi, ki jo je zbornica letos enostransko odpovedala, so na mrtvi točki, je pojasnila. "Že od poletja si zaman prizadevamo za uskladitev termina za nadaljevanje pogajanj. Ta naj bi stekla 25. novembra, vendar sem zelo skeptična, da bo do tega res prišlo," je ocenila.
Podobno je poudaril tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Kot je dejal, so za neurejenost področja precej krivi zbornica in lastniki teh družb, ki tekmujejo v zniževanju plač. Z nelojalno konkurenco po besedah Andlovičeve nižajo cene storitev, razlike v cenah pa so po njenih navedbah 1 proti 2,5. V eni od takšnih družb, Varnost Kranj, je sindikat za 22. novembra že napovedal dveurno opozorilno stavko, če do srečanja sindikata in vodstva podjetja v petek popoldne ne bodo rešene zahteve sindikata. "Tam so razmere že nekaj let nenormalne, nekateri zaposleni pa že tri mesece niso prejeli plač," je opisala predsednica sindikata.
