Slovenija

Kmetje v šoku: posadili 200 hektarjev koruze, a storži so prazni

Ljubljana, 25. 08. 2024 20.01 | Posodobljeno pred 18 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Mojca Hanžič
Komentarji
218

Kmetje širom Slovenije, ki so sadili točno določeno sorto koruze, ugotavljajo, da so sicer na pogled lepi in veliki storži prazni. Brez zrnja. Doslej je potrjenih že približno 200 hektarjev s praznimi storži, kmetje, v glavnem gre za živinorejce, ki koruzo uporabljajo za krmo živine, pa v šoku. Škode pri posameznih rejcih, ki bodo zdaj koruzo morali kupiti, pa je tudi do 50 tisoč evrov. Podjetje iz Murske Sobote, ki jim je koruzno seme prodalo, pa vsakršno odgovornost zanika.

Več videovsebin
  • Iz 24UR: Prazni storži koruze
    02:49
    Iz 24UR: Prazni storži koruze
  • Iz 24UR: 200 hektarjev s praznimi storži koruze
    02:57
    Iz 24UR: 200 hektarjev s praznimi storži koruze

 

Koruzno polje je na prvi pogled povsem običajno, storži veliki in lepo razviti, zato Alojz Pučnik vse do nedavnega ni zaznal, da bi bilo kaj narobe: "Vozil sem se mimo in izgledalo je, da so storži lepi. Prejšnji torek sem utrgal prvega, mislil sem, da sem slučajno naletel na slabšega. Ko sem jih bral naprej, pa šok." 

Storži, vsi po vrsti, prazni. Enaka zgodba kot v Oplotnici, tudi v 60 kilometrov oddaljenih Juršincih. "Vse, kar primeš, vse je prazno," opisuje Denis Hrga iz Antoličeve kmetije. In taka koruza je za krmo praktično neuporabna. Zrnja so namreč tista, ki vsebujejo škrob, brez škroba pa energije v taki silaži ni. "To je isto, kot da bi jedel samo solato brez dodatkov. Krava bo sita, ne bo pa dala mleka oziroma bik ne bo priraščal," razloži Hrga. V njegovem hlevu pa kar 200 glav goveje živine. 

Zrnja vsebujejo škrob, brez škroba pa energije v silaži ni.
Zrnja vsebujejo škrob, brez škroba pa energije v silaži ni. FOTO: POP TV

Drugega, kot da koruzo dokupi, mu zdaj ne preostane. Škoda pa posledično ogromna, pri obeh. "Okrog 28 tisoč evrov. To pomeni, da potrebujemo 200 ton zrnja," pove Pučnik. "Brez prištetega škropiva, umetnega gnojila, našega dela in vsega ostalega, kar še potrebujemo,"  dodaja Hrga. In v obeh primerih, in kot trdijo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj, bo teh primerov širom Slovenije še več, gre za isto sorto koruze, kupljeno pri istem podjetju, ki pa se odgovornosti kot kaže izogiba. "Ta sorta se imenuje Corteva 9911. Smo jih poklicali, so se tudi odzvali in pravijo, da je to stres," pravi Pučnik. 

Stres bi lahko povzročile vremenske nevšečnosti: suša, toča, poplave, česar pa letos, trdi, niso imeli: "Če bi bil kriv stres, zakaj ima potem sosed v redu koruzo? Moja njiva je pet metrov stran, pa je koruza prazna."

In kaj odgovarja prodajalec koruznih semen? Gre za murskosoboško podjetje Corteva, ki je sicer del velike nizozemske multinacionalke. Na vprašanje, ali jim bodo škodo povrnili, pa so nam odgovorili le, da izjav ne dajejo.  

KOMENTARJI (218)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Buča hokaido
27. 08. 2024 09.36
+1
Včasih so bili t.i. "kmetijski pospeševalci", kot so jim rekli. Hodili so od kmetije do kmetije in kmetom svetovali. Danes verjetno tudi svetujejo, samo tako, kot jim je naročeno.
buco2222
26. 08. 2024 19.43
+0
subvencije naj prištejejo pa bo storž poln
Amuzar Salg
27. 08. 2024 19.09
+1
Ali pa tvojo modrost, pa bo naloženega za cel šlepar nakladanja.
AlexReal
26. 08. 2024 17.40
+5
Podobne zgodbe pri sadikah, semenih za sadike in travah ! Kaljivost problematična, kar je ugotavljal tudi ZZP.
JanezNovakJohn
26. 08. 2024 17.40
+7
Gensko dodelana semena. Ali degenerirana semena. Neustrezna semena za naše okolje. Neustrezna semena za sedanje okolje. Semena niso testirana. Izvesti je potrebno raziskavo in tisti ki ne ve kakšne neumnosti dela, naj nosi posledice.
JanezNovakJohn
26. 08. 2024 17.43
+3
Rad bi slišal strokovno osebo z ustrezno ekspertizo. Vse drugo je kvačkanje.
CDROM
26. 08. 2024 17.13
+7
Počasi bodo začeli živino krmit s sčurki, nato bodo počasi moko zamenjali mleti ščurki itd. Je že dobrih 20. let, ko sem domačim in frendom rekla, da naj si spravljajo stara avtohtona semena oziroma vsako staro seme! Ta njihov inženiring gre točno v tej smeri kar sem takrat govorila. Tako bodo predelali semena, da to kar zraste in boš to seme si shranil nič ne bo skalilo, ker hočejo, da si odvisen od njih. Mi doma imamo staro seme paradižnika več kot 40.let. Če bi vi vedeli kak okus ima ta paradajz proti temu kar sedaj dobiš bi vidli da jemo čist brez okusa, da ne bo pomote mislim vse doma pridelano.
nelika123
26. 08. 2024 17.36
+1
Kaj pa če bi naredili biznis.Jaz v trgovini isčem že vrsto let proizvode brez F,pa ni vec teva
asdfghjklč
26. 08. 2024 17.42
+5
Problem je, da so stara semena, recimo izpred 20 let nazaj ali še več manj odporna na današnja škropiva, bolezni itd ... Zemlja je že toliko uničena in zastrupljena, da stara semena več ne bi bila temu kos ... zdaj se pač človeštvo "igra" z genetiko rastlin, ampak slej ko prej bo genetika pokazala sredinec in se bo začelo dogajati to, kar se zdaj v tem članku s koruzo ... in to vse zaradi nekega pohlepa po denarju, kjer malo nekaj genov zmešajo med vrstami in si mislijo, da so odkrili Ameriko. Ljudje, ki imajo par hektarjev njihv zanič zaradi tega, bodo malo nastradali, še najbolj pa oni kmetje, ki se komaj preživljajo iz meseca v mesec ...
zmerni pesimist
26. 08. 2024 16.17
+3
Če klump sadiš ti klump zraste
Tomy1
26. 08. 2024 15.25
-8
Bo imel “kmečki” pohlep 🤪kakšen nepotreben traktor manj kot sosed
IQ190oRmore
26. 08. 2024 17.17
+7
That`s the spirit. Ti hrano tako ali tako kupiš v štacunci. Tebi je vseeno za kmete.
Tomy1
28. 08. 2024 16.25
-2
Kmet ima “dost” šele ko “kozla” …
nopino
26. 08. 2024 15.15
+9
Za vse to so krive svetovne multinacionalke. Ker je ameriški multinacionalki bil onemogočen dostop do evropskega semenskega trga je proameriška Von der Lajn dala nalogo zvezni državi Nemčiji naj kemijska tovarna BAYER iz leverkusna kupi večinski delež ameriškega Monsanta, največjega zastrupljevalca sveta. Ko se povežeta Bayer, Pheiser in monsanto bo oh in joh.
OvcjiPastir
26. 08. 2024 14.59
+2
Ličkam koruzo na domu, 10e/ura. Pokliči.
asdfghjklč
26. 08. 2024 17.43
+3
Kaj to pomeni? ena storž na uro ali 1000?
jg57
26. 08. 2024 14.46
-4
Morda pa čebele niso svoj posel opravile? Je koruza preveč smrdela. Samo ugibam.
kladivo
26. 08. 2024 16.08
+7
Koruze ne oprašujejo čebele iz metlice na vrhu pade pelod na svilo na storžu in če je takrat v roko čas 14 dni v metlicenju koruza pod stresom lahko da ne oplodi storža je pa velika možnost da je svilo pojedel koruzni hrošč ...
kladivo
26. 08. 2024 16.20
+6
Proti njemu je pa najboljši ukrep kolobar prvo leto znese jajčecase razvijejo v malega beluga crvicka in nekaj malega poje koreninic nič hudega drugo ličinka poje koliko lahko tretjo leto se razvije hrošč obje svilo na storžih listje ni da ni in spet žleze jajce in naenkrat jih je milijarda če mu prekines cikel razmnoževanja torej tri letno obdobje je nekako pod kontrolo seveda če sosed ne seje 20 let zaporedoma koruzo ... Je pa koruza ena redkih poljščin ki jo lahko seješ brez škode na pridelku več let zaporedoma krompir pa to ni najprej po tretjem letu ker porablja hranila preveč enostransko nebom naštevali katera ker bom predolg 😅
yanay
26. 08. 2024 14.00
+9
Narava je poskrbela, da so semena zdrava in močna. Žal je človek svojimi posegi v DNK semen, naredil več škode, kot koristi. Gensko spremenjena semena morda res dajo več donosa na hektar, žal pa se taka semena najbrž tudi hitreje izrodijo. Rezultat je viden pri prizadetih kmetih, ki so kupili 'dobro' seme, zato je pa sedaj razočaranje toliko večje. Fotografija koruznega storža lepo prikazuje, da je to popoln odklon od pravega, zdravega semena in posledično tudi zdravega in polnega koruznega storža! Da je igranje z rezanjem genov zelo dvorezen posel, dokazuje tudi primer iz neke farmacevtske firme, ko so skrivoma z njim znanimi postopki rezali del genoma nekega seva, pridelali pa so zelo neobstojen sev, saj so odrezali tudi del verige, ki skrbi za obstojnost tega seva. O škodi so pametno tiho.
marker1
26. 08. 2024 13.19
+12
Ko si včasih posejal seme Monsanto, si moral uporabiti tudi škropiva Monsanto, drugače ni bilo pridelka. Tako si je Monsanto zagotovil stranke od semena do končnega pridelka. Končni pridelek pa ni bil več kaljiv in si moral spet kupiti novo seme, seveda spet od Monsanta. Ker se je Monsanto baje spremenil v Bayer, je možno, da to taktiko uporabljajo tudi drugi pridelovalci gensko spremenjenih semen. Stisniti proizvajalca teh semen za vrat, pa tudi tistega, ki je predlagal to seme.
txoxnxy
26. 08. 2024 13.12
+10
Sorta Corteva 9911 je idealna za koruzne labirinte , kjer ne rabiš druzga kot zaraščenost .
DR. RNR
26. 08. 2024 13.06
+7
Posten zahod. Vrjemi,ne sprasuj.
tomahawk
26. 08. 2024 12.41
+5
Objavite za katero seme gre in kje so ga kupili.... Verjetno ne bo šlo a ne?
marker1
26. 08. 2024 13.12
+8
NeXadileC
26. 08. 2024 12.23
+2
3tmb
26. 08. 2024 12.23
+2
Poceni pa je verjetno bilo. Pa saj je vse dobro za končnega potrošnika....
kladivo
26. 08. 2024 16.27
+3
Pioneer koruza je v bistvu najdražja na trgu testiram različne koruze in celo ni med najboljšimi presenetljivo je najboljši na mojem polju zp Zemun polje srbski 😅 bomo videli pri žetvi vsebnosti hranil lani je pri meni zmagal ... No in se najcenejši je 👍
3tmb
26. 08. 2024 12.20
+15
Se je malo zalomilo pr GSO predelavi....
DR. RNR
26. 08. 2024 12.56
+13
Banion
26. 08. 2024 12.19
+6
z velikimi črkami objavite čigavo sem eso sejali. Zanesljivo jih je nekdo na veliko prepičeval in verjamem da je trgovec še najmanj kriv
jank
26. 08. 2024 12.16
-10
Sedaj pa juriš na vlado, da tem kmetom povrne škodo.
asdfghjklč
26. 08. 2024 17.47
+7
Če se že tako norčuješ iz kmetov ... si že slučajno kdaj se vprašal koliko polic v trgovini bi bilo praznih, če kmetje prenehajo delati? Kruh ... mleko, jajca, maslo, moka, med, mesni izdelki, zelenjava, sadje, olje, marmelada, vino, pivo, sirup, meso, sladkor, kis, koruza itd itd ... Najlažje se je preseravati v trgovinah z vsem, kar si ti srce poželi ... pojdi na njivo pa nekaj pridelaj in se takrat začni norčevati iz kmetov ...