Kaspijska regija, ki je zaradi svojih zalog nafte in zemeljskega plina pomembna tudi za zagotavljanje energetske varnosti EU, potrebuje za politični in gospodarski razvoj predvsem stabilnost. Slednjo je mogoče zagotoviti z demokratizacijo in varnostjo v regiji, k temu pa lahko pomembno prispeva Evropska unija, se glasi sporočilo dvodnevne mednarodne konference Kaspijski obeti 2008, ki se je v ponedeljek končala na Bledu.
Na konferenci je v okviru Strateškega foruma Bled okoli 300 udeležencev - visokih političnih predstavnikov, mednarodnih strokovnjakov ter predstavnikov mednarodnih organizacij in zasebnega sektorja iz kaspijske regije, Evrope, ZDA in Rusije - na štirih okroglih mizah razpravljalo o geostrateškem pomenu regije za EU.
Regija lahko pomembno prispeva k prizadevanjem EU za diverzifikacijo virov energije, zlasti zemeljskega plina, kjer je uvozna odvisnost od Rusije še posebej močna. Predpogoj, da regija postane zanesljiv energetski partner Evrope, je njena stabilnost, za katero pa poleg še nedokončane tranzicije ovire predstavljajo tudi nerešeni zamrznjeni konflikti v Gorskem Karabahu, Južni Osetiji in Abhaziji.
Ti predstavljajo poglavitno oviro za politični in gospodarski razvoj regije. Ne gre pa si zatiskati oči, da bo njihova rešitev lahka, so med drugim ugotovili udeleženci okrogle mize o evropski sosedski politiki do kaspijske regije. Zunanji ministri Armenije, Gruzije in Azerbajdžana pozdravili dejstvo, da tudi Južni Kavkaz postaja pomemben del evropske sosedske politike.
Po ocenah slovenskega ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla bo tranzicija v kaspijski regiji svojevrstna in bo prihajala v valovih. Čeprav ni enotnega modela tranzicije, pa je v regiji nujno zagotoviti osnovne standarde, kot so pravna država in demokratične institucije. Čeprav so reforme šele v zgodnji fazi, pa že kažejo pozitivne učinke, zlasti na gospodarstvo, so na okrogli mizi poudarili zunanji ministri iz držav regije.
Za občutno gospodarsko rast držav v kaspijski regiji so sicer glavni razlog visoke cene nafte in zemeljskega plina, vendar ti dve dejavnosti tako kot drugod po svetu tudi v tej regiji ne ustvarjata veliko novih delovnih mest. Ključno za gospodarski in politični razvoj teh držav je, da med seboj trgujejo, so poudarili udeleženci ene izmed okroglih miz.
Rupel je izpostavil tudi, da lahko EU regiji pomembno pomaga pri iskanju drugačnih okvirov za iskanje rešitev. Unija je lahko tudi "svetilnik" pri spravi in stabilizaciji na Kavkazu, je na eni od okroglih miz, ki se je ukvarjala z vprašanjem politične dinamike regije, poudaril minister.
Zavezo EU, da si bo še naprej prizadevala za stabilizacijo regije, je potrdila evropska komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero-Waldner. Ob tem je voditelje držav Južnega Kavkaza pozvala, naj v ospredje svojih prizadevanj postavijo dolgoročne cilje miru, blaginje in stabilnosti regije. Komisarka je ob tam napovedala skorajšnjo implementacijo akcijskih načrtov za Armenijo, Azerbajdžan in Gruzijo v okviru evropske sosedske politike.
Konferenca ni bila le "priložnost za svež pogled na regijo, ki je strateškega pomena za EU", kot jo je označila Ferrero-Waldnerjeva, temveč se je ob robu odvila vrsta bilateralnih srečanj. Med pomembnejšimi velja izpostaviti srečanje slovenskega političnega vrha z generalnim direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamedom El Baradejem, ki se je v Sloveniji mudil na delovnem obisku.
Ob zaključku foruma je Rupel ocenil, da je šlo za zelo uspešen dogodek, tako glede vsebine kot tudi udeležbe. Poudaril je tudi, da je bila konferenca tudi neke vrste priprava na slovensko predsedovanje EU v prvi polovici leta 2008.
Pojasnil je še, da je organizacija dvodnevne konference Strateški forum Bled, ki sta ga ustanovila ministrstvo za zunanje zadeve in Inštitut za strateške študije, stala 32 milijonov tolarjev. Sredstva pa so po zagotovilih ministra Rupla v celoti zagotovili donatorji.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.