Karantena ali izolacija? Kdaj smo upravičeni do nadomestila?

Osebe, ki prihajajo z območij, kjer se pojavlja novi koronavirus, a so zdrave, ne potrebujejo domače samoizolacije oz. se lahko prosto gibajo. Te osebe nimajo pravice do začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov, ampak morebitno odsotnost z dela ureja z delodajalcem skladno z zakonom o delovnih razmerjih. Če delodajalec odloči, da bo zdrav delavec odsoten z dela, je delavec upravičen do nadomestila v breme delodajalca v polni višini plače, ker ne dela zaradi razlogov na strani delodajalca, so navedli na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Karantena ali izolacija?

Minister za zdravje lahko na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje zdravi osebi odredi karanteno, če je bila v tesnem kontaktu z okuženimi in se tako obravnava kot visoko rizično. V teh primerih je delavec upravičen do odsotnosti z dela in do nadomestila plače v breme delodajalca po predpisih s področja delovnih razmerjih.

Tisti, ki imajo potrjeno okužbo s koronavirusom in jim lečeči zdravnik odredi izolacijo - ta se izvaja bodisi doma ali v bolnišnici -, imajo pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače v višini 90 odstotkov od osnove. Od prvega dne to krije ZZZS. Bolniški list taki osebi izda osebni zdravnik, pri čemer se kot razlog določi izolacija.

V ostalih primerih bolezni, ko ne gre za izolacijo, imajo zavarovanci pravico do nadomestila plače zaradi odsotnosti zaradi zdravstvenih razlogov.

Nadomestilo plače pripada zavarovancem v breme ZZZS od prvega delovnega dne zadržanosti od dela zaradi določenih okoliščin, med drugim zaradi nege ožjega družinskega člana in spremstva, ki ga odredi osebni zdravnik. V vseh drugih primerih začasne nezmožnosti za delo se nadomestilo plače izplača v breme delodajalca do 31. delovnega dne zadržanosti od dela, v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pa od 31. delovnega dne zadržanosti od dela dalje. Pri tem sicer obstajajo določene izjeme.