Rekordna licitacija: kar dva hloda prodana za 29.000 evrov

Vsakoletna licitacija vrednejšega lesa je letos potekala januarja in februarja v Slovenj Gradcu. Namenjena je prodaji najbolj kakovostnega lesa po višjih cenah, kot sicer veljajo pri rednem odkupu lesa. Ob tem licitacija igra pomembno vlogo pri zavedanju, kakšen pomen in vrednost imata les in gozd. "Poleg ekonomskih ima tudi neprecenljive ekološke in socialne funkcije," so izpostavili na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS).

Gorski javor še vedno najbolj cenjen, dosegel rekordno ceno

Na letošnjo 14. licitacijo vrednejših kosov lesa je 865 lastnikov na prodaj ponudilo 6.190 gozdnih lesnih sortimentov oziroma nekaj manj kot 7000 kubičnih metrov lesa, kar je največ v zgodovini licitacij na Koroškem. Po besedah ZGS je ta količina izjemna, a predstavlja le dobro tisočinko celotnega letnega poseka.

Kot vsa leta je tudi letos najvišjo ceno dosegel gorski javor rebraš. Za kar dva taka pa sta kupca odštela dobrih 29.000 evrov, so zatrdili na ZGS.

Prvi je iz Nemčije in je za dobrih sto let star hlod, posekan v snežniških gozdovih, ponudil 29.161 evrov in tako dosegel ceno 14.414 evrov za kubični meter. "To so absolutni rekordi," je na današnji novinarski konferenci dejal Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, ki licitacijo organizira v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in ZGS.

Hčerka lastnika gozda, v katerem je bil posekan najdražji hlod, Helena Jaksetič, je povedala, da so se licitacije s ponudbo enega tovornjaka hlodovine, predvsem smreke, udeležili prvič in da jih je izkupiček prijetno presenetil. "Kot ena majhna sedmica," je dejala Jaksetičeva, sicer direktorica majhnega družinskega podjetja, ki se ukvarja z lesom in izdelavo furnirja.

Tudi drugi najdražji hlod, prav tako javor rebraš, je v primerjavi z doseženimi cenami v prejšnjih letih rekorder. Na bližnjem Pohorju ga je posekal domačin iz Podgorja pri Slovenj Gradcu, zanj pa je kupec iz Italije ponudil 29.129 evrov oziroma 12.009 evrov za kubični meter hloda.

Visoke cene so dosegali tudi ostali javorji in tudi druge drevesne vrste. Povprečna cena za kubični meter lesa je znaša 265 evrov, so sporočili z ZGS. "To pomeni, da imamo v slovenskih gozdovih veliko kvalitetnega lesa," je zadovoljen Jeromel. Predsednik Zveze društev lastnikov gozdov Slovenije Marjan Hren pa je dodal, da so dosežene cene daleč nad povprečjem trga, ki je trenutno zahteven.

Kupci tudi iz Kitajske in Japonske

Lastniki gozdov so na licitacijo pripeljali največ hlodov hrasta gradna (2.333), gorskega javorja (1.074) in smreke (817). 43 kupcev je za pripeljane sortimente oddalo več kot 21.000 ponudb. Poleg stalnih iz sosednjih držav se je letos licitacije udeležilo veliko novih kupcev, predvsem iz Italije, Kitajske in Japonske, so sporočili z ZGS.

Največ lesa je prek posrednikov kupil kitajski državljan, skupno 1700 kubičnih metrov lesa, ki bo na Kitajsko potoval z ladijskimi kontejnerji. Posredno ali neposredno so več kot polovico ponujenega lesa prodali v tujino, približno polovico najkvalitetnejšega lesa pa bodo po podatkih organizatorjev kupci pred odvozom v tujino dali razrezati v furnirnico Merkscha.

Kitajski kupci se po Jeromlovih besedah zanimajo predvsem za hrast, javor in jesen, ki ga nato namenjajo za izdelavo parketa in masivnega pohištva. Italijanske in nemške kupce medtem zanimajo večinoma samo vrhunski sortimenti, najbolj cenjeni javor rebraš pa namenjajo za furnirje za jahte in avtomobile ter za glasbila.

Letošnja licitacija prvič v Podgorju pri Slovenj Gradcu

Prejšnja lokacija je bila na Ozarah na območju Slovenj Gradca, a je tam zmanjkalo prostora. A tudi nov prostor se je izkazal kot premajhen, zato organizatorji že iščejo druge možnosti. Pri tem računajo tudi na pomoč slovenjgraške občine in države.

Slovenjgraška občina je že zdaj sodelovala pri iskanju ustreznejše lokacije. Lastniku območja, kjer je licitacija potekala letos, je ponudila možnost letošnje prve košnje na občinskih travnikih.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, ki opravlja tekoče posle in ki si je danes ogledala rezultate licitacije, je dejala, da je ministrstvo pripravljeno pomagati v okviru svojih možnosti.

Na vprašanje, kaj bo Slovenija storila za to, da ne bo toliko najboljšega lesa izvoženega v tujino, je Pivčeva danes dejala, da je ena od možnosti iskanje boljše gozdno-lesne verige. Zatrdila je, da si z ministrstvom za gospodarstvo zelo prizadevajo, da bi se ta veriga bolj razvila ter da bi "vrnili v Slovenijo lesnopredelovalno industrijo", ki bi bila temelj temu, da bo več lesa porabljenega doma in da bi se izdelkom večja dodana vrednost dodala doma, ne pa da se surov les izvozi, nato pa se uvažajo dražji izdelki.

Brez sodelovanja in načrtnega dela bi bilo vzgojenih manj vrednejših sortimentov lesa

Gozdarji ZGS lastnikom gozdov svetujejo pri izbiri ustreznega drevja za licitacijo, pravilnem krojenju oziroma razrezu, označitvi in popisu sortimentov. V sodelovanju z društvi lastnikov gozdov pomagajo tudi pri organizaciji prevoza lesa na licitacijo.

Ob tem lastnike gozdov spodbujajo k skrbnemu gospodarjenju z gozdom. Redna nega gozda in z načrti predpisana dela v gozdu so namreč pogoj za rast dreves visoke kakovosti. "Za prodajo gozdnih lesnih sortimentov po tako visokih cenah je potrebno izjemno kvaliteto prepoznati ob poseku, se smiselno združiti pri prodaji in prevozu ter jo ustrezno ovrednotiti pri lesni predelavi," so pojasnili na ZGS.

Kakovostni javor v Sloveniji ogrožen

Javor, ki skupaj z drugimi plemenitimi listavci predstavlja štiri odstotke lesne zaloge v Sloveniji, je že vrsto let najbolj iskana vrsta pri kupcih. V naših gozdovih so kakovostni javorji ogroženi zaradi poškodb, ki jih povzroča rastlinojeda parkljasta divjad. Zato se gozdarji vse bolj posvečajo tudi temu problemu, ki bi lahko okrnil vrsto in zmanjšal ekonomsko vrednost javorja, so razložili z ZGS.

Prvi podatki ZGS o poseku in obnovi gozdov za leto 2019

Lani so skupaj posekali za 5,3 milijona kubičnih metrov dreves, od tega 3,3 milijona kubičnih metrov iglavcev in dva milijona kubičnih metrov listavcev.

Najpogosteje so drevesa posekali zaradi sanitarnih razlogov, kar predstavlja 54 odstotkov oziroma 2,8 milijona kubičnih metrov celotnega poseka in več kot 70 odstotkov poseka iglavcev. Negovalnega poseka je bilo za 2,2 milijona kubičnih metrov, od tega 62 odstotkov listavcev. V državnih gozdovih je posek znašal približno 1,6 milijona kubičnih metrov, v drugih gozdovih pa 3,7 milijona kubičnih metrov.

V letu 2019 so nadaljevali intenzivno obnovo gozdov, tako po naravni poti, ki v Sloveniji prevladuje, kot s sajenjem sadik gozdnega drevja. "Tako je bilo posajenih 586 hektarjev gozda s 1.300.000 sadikami gozdnega drevja 26 gozdnih drevesnih vrst. V letu 2020 se nadaljuje obnova gozdov po naravnih ujmah," so pojasnili z ZGS.

Februarski veter poškodoval gozdove, znova preti nevarnost lubadarja

Po prvih ocenah je bilo zaradi letošnjega močnega vetra v februarju poškodovanih za 140.000 kubičnih metrov drevja, od tega največ na Kranjskem gozdnogospodarskem območju – 70.000 kubičnih metrov. Ker je med poškodovanim drevjem največ smreke, obstaja velika nevarnost, da se na nepravočasno pospravljenih smrekah namnožijo smrekovi podlubniki, opozarjajo z ZGS: "Zato je zelo pomembno, da se poškodovano drevje čim prej odkrije, poseka oziroma ga izdelajo in spravijo iz gozda. Lastnikom gozdov in obiskovalcem gozda na prizadetih območjih svetujemo previdnost pri gibanju in delu v gozdu."