'Kar 90 odstotkov v zavetišče sprejetih zapuščenih mačk je neželenih mladičev'

Svetovni dan zapuščenih živali obeležujemo v ponedeljek, 4. aprila, zato so se v Zavetišču Ljubljana odločili, da jutri zapuščenim štirinožcem, ki jih imajo v oskrbi, posvetijo posebno pozornost. V začasen dom kosmatincev vabijo obiskovalce, da spoznajo živali in delo oskrbnikov. "Ugotovite, kje lahko pomagate oziroma kako lahko prispevate k našemu cilju biti odgovorna družba do živali, biti odgovorni skrbniki naših hišnih živali. V času odprtih vrat bodo mogoče tudi posvojitve živali in želimo si, da bi veselje novega doma te dni začutilo teh nekaj živali, ki že dalj časa iščejo svoj novi dom," so povabili predstavniki Ljubljanskega zavetišča v Gmajnicah.

17 psov trenutno čaka na novega skrbnika v ljubljanskem zavetišču

Povprečje v preteklem letu je 20 psov, ki so nastanjeni v Gmajnicah, je pojasnil tamkajšnji vodja Marko Oman. Zanimalo nas je, čemu pripisuje dejstvo, da je v Sloveniji zapuščenih psov iz leta v leto manj? Kaj se je spremenilo v glavah ljudi, da smo postali bolj sočutni do kosmatincev? Ocenil je, da k temu prispeva večja odgovornost družbe, predvsem skrbnikov psov. "Levji delež k temu pa je zagotovo dodala epidemija. Ljudje so bili doma, imeli so veliko prostega časa, zato je bilo povpraševanj po posvojitvah psov veliko. Skrbniki so več časa preživeli s svojimi živalmi, bili bolj pazljivi in posledično je bilo manj psov izgubljenih, redki zapuščeni," je naštel.

Na zmanjšanje števila je po njegovem mnenju vplivalo tudi zaprtje državnih meja zaradi omejitev širjenja novega koronavirusa, kar je otežilo ilegalno uvažanje psov: "S tem je bilo manj psov na trgu in še večje povpraševanje po psih domačega izvora. V zavetišče smo namreč sprejemali veliko manj psov, mladičev tujega izvora, pri katerih smo ob sprejemu ugotovili bolezni ali druge neželene posebnosti."

'Dlje čakajo predvsem večji psi z različnimi oblikami neželenega vedenja'

Kako dolgo pa kosmatinci običajno bivajo v Gmajnicah, preden dobijo posvojitelja? Oman je razložil, da so pasji mladiči in manjši, tudi večji nezahtevni psi, posvojeni praktično takoj, ko so na voljo. Nekateri na primernega posvojitelja čakajo več mesecev, tudi več let. Povprečen čas je sicer okrog dva meseca. "Dlje čakajo predvsem večji psi z različnimi oblikami neželenega vedenja, denimo tisti, ki so slabše socializirani, slabo vzgojeni in težje obvladljivi, skratka s takšnimi in drugačnimi muhami. Nihče namreč ne mara psa, ki se zaganja vanj, grozeče laja, mu da jasno vedeti, da z njim ne želi imeti opravka. V zavetišču se trudimo te muhe odgnati, pse socializiramo, vzgajamo in rehabilitiramo neželena vedenja. Živalim nudimo pozitivne izkušnje, da pridobijo zaupanje in željo po kontaktu in sodelovanju. Tak postopek lahko traja mesece, leta in se mora nadaljevati tudi, ko pes gre v posvojitev," je izpostavil.

Ljudje se manj zanimajo tudi za stare pse, kot je denimo 16-letni Runo. V zavetišče so ga sprejeli v slabem stanju. Imel je zdravstvene težave, bil zanemarjen in verjetno zato bolj miren, otopel in brez energije. Nad ničemer ni pokazal prevelikega navdušenja. V zavetišču so ga uredili, pozdravili in moči so se mu povrnile. Tedaj je pokazal svoj pravi jaz. Pri svojih zrelih letih je še zmeraj zelo razigran in družbe željan kuža. "Malce že neroden, a se še vedno zelo rad giba, teka in se igra. Je zelo prijazen in družba ljudi mu zelo prija. Leta so mu prinesla že nekaj starostnih tegob, zato malo slabše vidi in sliši. To ga ne moti pretirano in ga ne odvrne od uživanja v vsakdanu, polnem radosti in pasjih norčij," so ga opisali v ljubljanskem zavetišču, kjer si želijo, da bi tudi on dobil ljubečega posvojitelja.

'Uspešna posvojitev je le posvojitev, kjer žival ostane za vedno'

A ne posvojite Runa ali katero koli drugo žival zgolj zato, ker se vam je zasmilila, vam je morda trenutno dolgčas ali si jo želi vaš otrok. Vsaka posvojitev naj bo tehtno premišljena, z njo naj se strinjajo vsi družinski člani, je bil jasen Oman: "Dobro je, da iščemo takšnega psa, ki najbolj ustreza našemu stilu življenja, ne le preživljanju prostega časa ob vikendih, ko na primer radi hodimo v hribe, temveč tudi med tednom. Smo bolj aktivni, nas zanimajo raznorazne kinološke aktivnosti? Potem izbiramo pse delovnih linij, živali v boljši kondiciji. Če smo bolj umirjeni, manj aktivni, izberemo starejše pse ali umirjene karakterje. Skratka, pred posvojitvijo vsak kandidat izpolni vprašalnik. Vprašalnik nam pomaga izvedeti, kaj kandidat živali lahko nudi in kaj od nje pričakuje. Pomaga, da izberemo najustreznejšo žival, ki se bo ujemala z načinom življenja posvojitelja in tako najhitreje, najlažje oziroma popolnoma vključila v novo življenje. Uspešna posvojitev je le posvojitev, kjer žival ostane za vedno." 

'Največ mačk je bilo v poletju leta 2021, ko smo jih naenkrat v oskrbi imeli kar 254'

Žal pri mačkah ni tako rožnato kot pri psih, število zapuščenih še vedno ostaja visoko. Trenutno jih v zavetišču nimajo veliko – 26 – saj je sprejem teh živali izrazito sezonsko naravnan. "V mesecih od junija do novembra imamo v zavetišču v oskrbi okrog 200 mačk, potem pa se število zmanjša na manj kot 100, celo manj kot 50. Največ jih je bilo v poletju leta 2021, ko smo jih naenkrat v oskrbi imeli kar 254," je navedel Oman.

Po njegovih besedah so glavni razlog za tako visoke številke neželeni mladiči. Poleg tega ljudje mačke dojemajo drugače kot pse. "Poglavitna težava je še vedno premalo sterilizacij in kastracij. S sterilizacijo in kastracijo namreč v prvi vrsti preprečimo kotenje neželenih mladičev, ki še vedno predstavljajo veliko večino zapuščenih mačk – kar 90 odstotkov vseh v zavetišče sprejetih in kasneje oddanih novemu skrbniku. Mačke tudi niso obvezno označene z mikročipom in marsikatera, ki sicer ima skrbnika, se izgubi, ostane pri najditelju ali se v zavetišču odda novemu skrbniku. Imamo zgodbe, ko smo mačke vračali skrbniku po več mesecih, celo po treh letih po tistem, ko so se izgubile. In to le na podlagi mikročipa in prepoznave pravega skrbnika," je pripovedoval Oman.

Problematika prostoživečih mačk

Druga skupina so tako prostoživeče mačke. Kot jih je opisal Oman, so to domače mačke, ki živijo na ulici okrog gospodarskih objektov. Skrbijo same zase, si ujamejo hrano, najdejo primerno skrivališče, skratka vse, kar potrebujejo. "Zato jih najdemo samo tam, kjer je zanje primerno. Sicer se preselijo drugam. Če je okolje primerno, se seveda tudi razmnožujejo in kmalu iz ene mačke nastane cela kolonija. Da kolonija ne uide izpod nadzora, v zavetišču skrbimo tudi za te prostoživeče mačke in sicer jih ulovimo, steriliziramo in kastriramo, ter po oskrbi vrnemo v njihovo okolje. Na tak način smo doslej oskrbeli že več kot 15.000 mačk, več kot 12.000 samo na območju Ljubljane. In število zapuščenih mačk se na območju Ljubljane zmanjšuje, jih je pol manj na leto, kot jih je bilo 10 let nazaj," je bil zadovoljen Oman.

V zadnjih letih se zavetišče širi na nova območja, nove občine. Z novimi prostori smo dobili dodatne kapacitete za oskrbo živali in tako sedaj oskrbimo več zapuščenih živali, predvsem mačk, kot smo pred tem. 

Za konec smo sogovornika vprašali, kaj svetuje tistim, ki kolebajo, ali naj posvojijo psa ali mačko? Njegov kratek in jedrnat odgovor je bil: "Obiščite nas na dnevu odprtih vrat. Predstavite se nam in svetovali vam bomo, kaj izbrati."