Kar 80-odstotni porast nelegalnih prehodov meje, policija za pomoč vojske

Kot sta napovedala notranji minister Aleš Hojs in tudi premier Janez Janša, bi se vojska tako lahko tudi aktivno vključila v varovanje južne meje, kjer policistov primanjkuje. Trenutno je na južni meji nekje okrog 150 vojakov, ki policiji večinoma pomagajo podporno, sami pa se ne smejo vključiti v noben postopek, ki bi zahteval legitimacijo posameznikov ali preprečeval nelegalne prehode meje. Vojaki tako pogosto sodelujejo na skupnih patruljah, omogočajo pa, da imajo policisti, ki so z njimi, številčno pomoč in dajejo vidik pomembnosti, a aktivno se ne smejo vključevati.

Ker je policistov v današnjih situacijah premalo, saj nadzorujejo tako italijansko kot avstrijsko mejo in imajo tudi več dela v notranjosti države, medtem pa še vedno nadzorujejo in preprečujejo nelegalne prehode meje, so na vladi predlagali aktivacijo 37.a člena. Tudi podatki o nelegalnih prehodih meje za prve mesece v letu 2020 kažejo, da prihaja do izjemnega porasta, in že leta 2019 je bila rast zelo visoka. Policija pravi, "da se je število glede na prva dva meseca leta 2019 povečalo za 79,8 odstotka."

Dnevna poročila, ki jih pošiljajo policijske uprave, kažejo, da se ta trend v marcu ni nič spremenil, še več, nekatera kažejo, da se celo pospešuje. Po naših informacijah naj bi bila tudi hrvaška policija bolj pasivna glede preprečevanja prehodov meje med Bosno in Hrvaško. Slovenska policija zaznava tudi 20-odstoten porast prošenj za mednarodno zaščito in kot dodajajo, "so pričakovanja glede nadaljevanja trenda negotova, tudi zaradi situacije zaradi covida-19."

Vlada je tudi tvitnila, da bodo tudi drugače razporedili delo policistov, da bi lahko nadomeščali tiste, ki bi morebiti zboleli, kar pomeni, da je oziroma bo policistov na meji verjetno še manj.

Kaj pravi 37.a člen?

Na podlagi zgornjih podatkov in dodatnih zahtev po potrebah policije na severni in zahodni meji ter tudi v notranjosti, kjer pomagajo dodatno nadzorovati spoštovanje omejitev gibanja, je dejstvo po mnenju poznavalcev, da bi bila časovno omejena razporeditev več vojakov na mejo smotrna. 37.a člen pa vojski daje relativno široka pooblastila pri širšem varovanju državne meje, saj bi vojaki lahko dobili naslednja pooblastila: opozarjanje, napotevanje, začasno omejevanje gibanja oseb in sodelovanje pri obvladovanju skupin in množic.

Ta zakon tudi pravi, da za vojake ta pooblastila niso absolutna, kar pomeni, da morajo, ko izvedejo ukrepe, ki jih predvideva zakon, o tem nemudoma obvestiti policijo. 37.a člen ne predvideva, da bi vojska ta pooblastila lahko uporabila za druge policijske naloge, ki niso povezane z varovanjem meje, pa tudi omejuje trajanje pooblastil na največ tri mesece. To sicer lahko podaljšajo, a je ponovno potrebna dvetretjinska večina navzočih poslancev. Člen je sicer že bil aktiviran leta 2016, ko so vojakom za obdobje treh mesecev ta pooblastila dali, in kot je takrat rekla notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, ravno z namenom razbremenitve policistov in povečanja učinkovitosti varovanja meje.

Negotova usoda dogovora med EU in Turčijo

Turčija je leta 2015 odprla vrata do Evrope in takrat je pol milijona migrantov v samo nekaj mesecih ali tednih s turške obale prišlo do prestolnic številnih evropskih držav. Prav tako je prišlo do preobremenitve varnostnih sistemov in hitrega reševanja kriz, v praksi pa je to pomenilo, da so večino migrantov spustili do držav, v katere so želeli priti.

Predsednik Recep Tayyip Erdogan je pred meseci ponovno grozil z odpiranjem meja, grožnje pa konec februarja tudi uresničil. V sredini marca so bili  na grško-turški kopenski meji novi izgredi in spopadi, saj je na tisoče ljudi poskušalo nelegalno prečkati zunanjo mejo Evropske unije. Turki namreč, poleg milijardnega paketa pomoči, ki je bil dogovorjen leta 2016, zahtevajo nove dopolnitve in večjo denarno nadomestilo EU. Kaj se bo zgodilo v prihodnjih mesecih pravzaprav ne ve nihče, saj je politična situacija v Turčiji zelo negotova, tudi zato, ker je možno opaziti določene vzporednice z letom 2015, kar smo podrobneje opisali v članku Geopolitični deja vu na grško-turški meji.

Politična podpora v Sloveniji

Notranji minister je včeraj povedal, da je pozval vse poslanske skupine, naj razmislijo o podpori aktivaciji 37.a člena. Pogovore s skupinami je že začel. Opravil jih je že s SDS in SNS, Levico, ki predlogu najbolj nasprotuje, do petka pa bo zaključil pogovore z ostalimi skupinami in se nato odločil, ali bo predlagal podelitev izrednih pooblastil vojski.

Danes so sledila srečanja s poslanskimi skupinami SMC, DeSUS in SAB, v petek pa se bo Hojs sešel še s poslanci LMŠ in nazadnje s poslansko skupino SD. Dosedanji odzivi kažejo na to, da v opoziciji z izjemo SNS načelno niso naklonjeni uveljavitvi takšnega ukrepa. 

V Levici so po sredinem srečanju tako sporočili, da vztrajajo, da bi bil ukrep pretiran, nepotreben in celo protiustaven. Nasprotovanje aktivaciji 37.a člena je danes v izjavi za medije ponovil tudi vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec.

Prvak SD Dejan Židan je dodal, da je povezovanje aktivacije 37.a člena z obvladovanjem epidemije "povsem napačno". V SD trenutno navedbe o aktivaciji vojske po njegovih besedah razumejo kot "najavo represije". Bodo pa na pogovor o tem vprašanju po napovedi Židana kljub vsemu sprejeli notranjega ministra Hojsa.

Poslanka LMŠ Jerca Korče je medtem ocenila, da trenutne razmere niso takšne, da "bi na zalogo, zaradi morebitne grožnje povečanega prehoda meje aktivirali ta člen". Če bi se zadeve spremenile, pa so se v LMŠ o novonastalih razmerah pripravljeni pogovoriti, je pojasnila.

V SAB medtem niso vnaprej proti temu, da vojska na meji pomaga policiji. "Ocenjujemo pa, da v tem trenutku še niso izpolnjeni vsi pogoji za aktivacijo tega člena," je danes dejala predsednica SAB Alenka Bratušek. Z ministrom Hojsom so se zato danes dogovorili, da jim posredujejo še dopolnjeno gradivo, ko bo to pripravljeno, in se takrat o tem ponovno pogovorijo. "Varnost ljudi in države je tudi za nas na prvem mestu," je poudarila.