Kar 60 stopinj Celzija razlike med severom in jugom Evrope

Ostra meja med obema zračnima masama se imenuje tudi polarna fronta. Poleti se ta meja nahaja v bližini severnega tečajnika, pozimi pa se zaradi večje zaloge mrzlega zraka spusti proti jugu. Polarni predeli v zimskem času namreč veliko več toplote oddajo v vesolje, kot pa je prejmejo od Sonca, nasprotno pa območje okoli ekvatorja skozi vse leto od Sonca prejema več toplote, kot jo odda v vesolje. 

Če bi bila Zemlja homogen planet, bi med obema zračnima masama pihali močni zahodni vetrovi. Ker pa je površje Zemlje zelo razgibano, polarna fronta valovi, skupaj z njo pa tudi vetrovni stržen. Večja kot je temperaturna razlika med zračnima masama, močnejši so vetrovi in bolj burno je vremensko dogajanje. 

Razlika v temperaturi med severom in jugom Evrope je v teh dneh zares velika. V četrtek so v kraju Gevgelija v Makedoniji uradno izmerili kar 24 stopinj Celzija, povsem drugače je bilo v Skandinaviji, kjer so se temperature spustile celo do –36 stopinj Celzija. Izrazita meja med obema zračnima masama poteka od Iberskega polotoka, prek Francije, Nemčije, Poljske do Črnega morja in tu so tudi vetrovi najmočnejši. 

Veter najvišje hitrosti, tudi nad 250 kilometrov na uro, dosega na višini okoli deset kilometrov, kjer se odvija večina letalskega potniškega prometa, kar piloti s pridom izkoriščajo. Pri letih od zahoda proti vzhodu letala pogosto letijo z vetrom, saj je taka pot za njih energijsko ugodnejša. To pomeni, da so lahko ob ugodnih pogojih precej hitreje na cilju, porabijo pa tudi manj goriva. Vendar pa se na hladni severni strani vetrovnega stržena običajno pojavi močna turbulenca, zato so lahko tam leti precej nemirni.

Z valovanjem polarne fronte in vetrovnega stržena je povezan tudi nastanek ciklonov, ki vplivajo na vreme v zmernih geografskih širinah. Zaradi večje temperaturne razlike med ekvatorjem in polom so cikloni pozimi bolj intenzivni, kar kaže na povečano izmenjavo toplote med severom in jugom. Mrzel polaren zrak se lahko spusti daleč proti jugu, istočasno pa se topel zrak dvigne daleč proti severu, zato je vreme pri nas pogosto zelo spremenljivo. 

Zakaj so v Severni Ameriki prodori mrzlega zraka izrazitejši kot v Evropi?

Skoraj ne mine leto, ko ne bi poročali o hudem mrazu, ki je zajel Združene države Amerike. Temperature se tu celo v krajih, ki ležijo južneje od Slovenije, spuščajo pod –30 stopinj Celzija. 

Razlog, da so prodori mrzle zračne mase v Severni Ameriki izrazitejši kot v Evropi, se skriva v razporeditvi kopnega in morja ter v oceanskih tokovih, ki služijo prenosu toplejše vode in padavin iz ekvatorja proti poloma ter hladne vode iz pola proti ekvatorju. Vzhodno obalo severnoameriškega kontinenta obliva mrzel Labradorski tok, zaradi katerega so morja severno od ameriške celine v zimskem času prekrita z ledom. Posledično se izjemno mrzle zračne mase, ki se iznad polarnega kroga spuščajo v srednje geografske širine, na svoji poti le malo ogrejejo, zaradi razporeditve gorovij v smeri od severa proti jugu in Osrednjega nižavja pa se lahko mrzel zrak neovirano spusti daleč proti jugu.

Nasprotno pa zahodno obalo Evrope obliva topel Severnoatlantski tok, ki se kot Zalivski tok začenja že v Mehiškem zalivu in od tam nadaljuje svojo pot proti severni Evropi. Ko prispe do polarnih predelov, zaradi večje vsebnosti soli kot posledice nastajanja morskega ledu potone v globino in se z globinskim tokom vrača nazaj proti Mehiškemu zalivu, kjer se spet segreje in dviga ter tako krepi Zalivski tok.

Zaradi toplega toka Barentsovo in Norveško morje tudi pozimi ne zamrzneta. Arktična zračna masa se ob pomiku preko teh dveh morij občutno ogreje, hkrati pa mrzel zrak nad Evropo zaradi gorskih ovir nima tako proste poti proti jugu, kot jo ima nad Severno Ameriko.

Da so zahodne obale kontinentov na severni polobli precej toplejše kot vzhodne, razkriva tudi primerjava povprečnih temperatur med francoskim obmorskim mestom Brest, ki je pod vplivom toplega Severnoatlantskega toka, in kanadskim mestom St. John's, ki ga obliva hladen Labradorski tok. Čeprav kraja ležita na podobni geografski širini, je St. John's januarja v povprečju za kar 12 stopinj Celzija hladnejši od Bresta, kar je toliko, kot znaša povprečna temperaturna razlika med Portorožem in Kredarico!

Najnižje temperature pri nas izmerimo ob razširitvi sibirskega anticiklona nad Evropo. Takrat prevladujoče zahodnike nadomesti višinski vzhodnik, ki zračno maso prinaša iznad močno ohlajene Rusije. Sibirska zračna masa se na svoji poti do nas sicer prav tako močno ogreje, a precej manj kot ob pomiku preko razmeroma toplih severnih morij. Vetru, ki nam dovaja mrzel zrak iznad Sibirije, pravimo buran, ki pa v zadnjih letih vse redkeje zapiha.

Kakšno vreme bomo imeli v prihodnjih dneh, lahko preverite na vreme.24ur.com