"To ni nič drugega kot totalni kaos!" je komentar enega od naših bralcev, ki je na YouTubu našel posnetke pouka na eni od slovenskih osnovnih šol. Ko smo si tudi sami ogledali slabih 23 minut videomateriala, ki je bil na splet naložen konec marca letos, smo morali priznati, da naš bralec s svojo oceno ni pretiraval. Posnetki, ki so jih z mobilnimi telefoni posneli učenci sami, prikazujejo potek pouka pri predmetu kemija in biologija. Gre za višje razrede osnove šole, morda pouk sedmega ali osmega razreda.
Zdiranje nad učiteljico, ihtenje in butanje mize ob tla
Medtem ko učiteljica vodi učno uro, si nekateri učenci nagajajo ter se obmetavajo z najrazličnejšimi stvarmi. "Sej sm naprej obrnen!" se na poziv učiteljice, naj se normalno usede, s kričanjem odzove fant v prvi vrsti. Ko začne učiteljica nekaj zapisovati v dnevnik, fant zakriči nanjo, nato pa v ihti dvigne mizo ter jo butne ob tla. Zatem pobere torbo, vstane in se odpravi proti vratom razreda. Ko ga učiteljica vpraša, kam gre, ji odgovori: "Če me pa kar zapisujete! A zdej boste pa še to zapisala, al kaj? Sej nism nč naredu!"
Na drugem posnetku se hiperaktiven, a očitno zdolgočasen fant v rdečem puloverju s kapuco med poukom kemije sprehaja po učilnici, vmes pa izvaja razne akrobacije, po razredu meče copate in moti druge. Trenutek za tem neki drugi fant brez besed vstane, vzame učbenik in ga v stilu vaških peric na glavi odnese do umivalnika. Vse skupaj bolj spominja na opičjo cirkuško predstavo kot na pridobivanje dragocenega znanja za življenje. "Če bi bil to moj otrok, bi mu takoj eno primazal, potem pa bi se moral sam opravičiti vsemu razredu, učiteljici in sošolcem," je naš bralec sklenil svojo zgroženost nad obnašanjem otrok. Ali lahko temu še rečemo hram učenosti?
Vemo, da nasilje v takšnih primerih ni rešitev, a kaj se pravzaprav dogaja? Je to res hiperaktivnost nekaterih ali zgolj razvajenost? Je ideja, da je otroku treba otroku dovoliti čim več, da se bo lahko razvijal, resnično napačna? Kje so meje dovoljenega in kako ukrepati? Odgovore smo iskali pri Marku Juhantu, specialnemu pedagogu za motnje vedenja in osebnosti.
Juhant pravi, da otroci počnejo, kar je pač dovoljeno oziroma česar odrasli ne zmorejo obvladati. "Zavedajo se vseh svojih pravic in se ne zmenijo za dolžnosti," pravi. Vsekakor so za vzgojo najprej odgovorni starši, ki po njegovem mnenju pri takšnih otrocih ne opravljajo večine svojih vlog, le negovalno. "Za fanti na posnetku po praktičnih izkušnjah stojijo matere, ali nemočne ali izjemno prodorne. Očetov lik je odsoten ali premehak," meni.
Ko učitelji postanejo "grešni kozli"
"Po mnenju nekaterih politikov so učitelji paraziti, ker nič ne ustvarjajo. Po mnenju nekih pravnikov učencem ni nujno delati domačih nalog. Kdor ima 3 minute časa, pljuva po šoli. A kdo kaj konkretnega naredi? Najstniki berejo, slišijo in vse to gledajo. Nekateri starši grdo govorijo in smešijo učitelje. Svoje otroke ščitijo, kot da jih vsi hočejo zatreti in še kaj," pravi in dodaja, da se jasno vidi, da je stroka odpovedala. "Starši se vtikajo v strokovno vodenje šole, namesto v organizacijsko. Če je v šoli neki problem – dva učenca se stepeta, nazadnje na disciplinski pristane učiteljica, ki ju je dala narazen, ker se je dotaknila enega in ga zvlekla dol z drugega. Vsi se nehajo ukvarjati s pretepom in z nasiljem, ampak linčajo učiteljico, ki da je izvajala nasilje. Mnoge zato ne ukrepajo," pojasnjuje.
"Učitelji v razred pridejo bosi, kar se obnašanja učencev tiče!"
Na vprašanje, kam je izginila avtoriteta učiteljev, odgovarja, da avtoriteto učitelj vzdržuje sam, podelijo pa mu jo ravnatelj, starši in znanje ter osebnostna primernost. "Študijski sistem je naravnan tako, da so uspešnejše pridne punce. A dober študent ni enako dober učitelj! Strokovni izpit se dela pred komisijo, namesto pred učenci," je dejal. To je tako, kot bi izpit za letalo naredili v hangarju, pravi in sprašuje, ali bi se peljali s takim pilotom. "Fakulteta daje kup informacij, ne daje pa znanja, kako delati z učenci. Nastavljeno je, kot da hodijo k pouku sami visoko motivirani odličnjaki. Učitelji v razred pridejo bosi, kar se obnašanja učencev tiče," meni.
Juhant rešitev vidi v tem, da starši stopijo na stran učiteljev, da se učitelji naučijo, kako ravnati s temi "kalibri", šolske svetovalne službe pa pomagajo učiteljicam v prvi triadi, da učenci oblikujejo pouku primerno vedenje. Stroka bi morala zlesti s hrbta razrednih učiteljic, pravi in dodaja, da bi morali imeti številčne ocene in domače naloge od prvega razreda dalje prav vsak dan. "Pa to take, da jih otrok z nadzorom, a brez pomoči staršev, naredi sam. Starši namreč tri leta mislijo, da imajo živahnega, nadarjenega odličnjaka, v četrtem razredu pa se izkaže, da je le zadosten mali agresivnež. Kriva je seveda šola, zamujeno pa je tako pomembno obdobje!" je oster Juhant.
Kakšni so primerni ukrepi za umiritev problematičnega učenca?
Pravi, da je v primerih, kot so videni na posnetkih, potrebno postavljanje meja in takojšnje ukrepanje, tudi izrekanje ukrepov, tudi če gre za učenca s posebnimi potrebami. "Motnja v razvoju ni dovolilnica za grdo vedenje, je le razlog. Toleranca pride na vrsto nazadnje, ne na začetku!" pravi.
Potrebno je iskanje močnih področij učenca, na katerih lahko legalno zadosti svojim potrebam. Obvezno je tudi obveščanje staršev, četudi zanje ni ugoden trenutek za telefon. "Le tako je slabo obnašanje otrok tudi njihov problem, drugače ga doživljajo kot problem šole," je prepričan. Potrebno je sodelovanje staršev, če želijo, da otrok še ostane v tej šoli in v tem razredu. Drugače se mora začeti postopek za preselitev, razširitev sodelovanja s centri za socialno delo, po potrebi tudi s policijo, pravi.
Kot primerne ukrepe za pomiritev otroka vidi ukrepe, ki otroka negujejo, ga umirjajo, potolažijo, mu porabijo odvečno energijo in ga limitirajo na legalen način. Pri tem je opozoril tudi na nekatera navodila stroke, ki so včasih nerealna. Otroku bi bilo treba zagotoviti miren prostor, da se pomiri, a kaj ko ministrstvo nima denarja, da bi plačal osebo, ki bi ta čas z otrokom, je še dodal Juhant.
KOMENTARJI (1673)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.