Kaos, odpovedi in prisila v Slovenj Gradcu? 'Izjemo so zlorabili, zdaj se upirajo'

"Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da so veliki pritiski iz strani ministrstva za zdravje po ukinitvi zdravnika nujne medicinske pomoči v ZD Slovenj Gradec. Vsi zdravniki nujne medicinske pomoči zdravstvenega doma Slovenj Gradec bi se tako morali vključiti v urgentni center v bolnišnici Slovenj Gradec. Po novem  bi celotno območje Slovenj Gradca in okolice pokrivali zdravniki nujne medicinske pomoči iz sosednje občine Ravne na Koroškem, ki je več kot 10 kilometrov oddaljena. Zdravnik za nujno medicinsko pomoč bi tako na nujno stanje (infarkt, nesreče ...) prišel iz sosednje občine Ravne na Koroškem in s tem izgubil dragocene minute. S tem se bi znatno zmanjšala kakovost storitev in predvsem hitrost nudenja nujne medicinske pomoči," so zapisali. 

In nadaljevali, da kljub nestrinjanju celotnega kolektiva Zdravstvenega doma Slovenj Gradec, ministrstvo vztraja, da se morajo seliti s 1. 12. 2024 v urgentni center bolnišnice Slovenj Gradec. "Iz tega razloga sta dva zdravnika že dala odpoved. Ta teden je odstopil tudi strokovni direktor Zdravstvenega doma Slovenj Gradec in v prihajajočih dnevih, če  pritisk ne bo ponehal, je najavilo odpoved delovnega razmerja več kot polovica splošnih zdravnikov v ZD Slovenj Gradec."

 "Pacienti smo zaskrbljeni, kaj se bo zgodilo in ali bomo sploh še imeli dostop do svojih zdravnikov v splošnih ambulantah, če se bodo napovedi uresničile," pravijo. 

Po odgovore smo se obrnili na ZD Slovenj Gradec, na ministrstvo za zdravje, območno zastopnico pacientovih pravic, občino Slovenj Gradec in bolnišnico Slovenj Gradec. 

Na slovenjgraški občini pravijo, da po njim znanih informacijah zdravnika nista dala odpovedi zaradi organizacije Enote za hitre preglede (EHP). "Informacija, da bi se zdravniki ZD Slovenj Gradec morali po novem letu vključiti v urgentni center Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ni točna," ob tem dodajajo na občini. "Gre za spremembo lokacije delovanja dežurne službe ZD Slovenj Gradec, ki se bo preselila nazaj v Enoto za hitre preglede (EHP) na lokaciji Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Ureditev dostopa do zdravnika za občane bo tako urejena na enak način, kot je bila od odprtja urgentnega centra pa do epidemije covida."

V tej enoti bodo poleg zdravnikov ZD Slovenj Gradec sodelovali tudi zdravniki iz drugih zdravstvenih zavodov po Koroškem. "Mobilno enoto vozila urgentnega zdravnika bo še naprej zagotavljal Zdravstveno reševalni center Koroške, ki bo podobno kot že doslej pokrival območje Mežiške in Mislinjske doline. Poleg tega bodo na terenu še vedno delovale mobilne enote nujnih reševalnih vozil, kar zagotavlja, da se dostopnost in hitrost nudenja nujne medicinske pomoči ne bosta zmanjšali," obljubljajo. 

Nov model uvaja tudi dodatno mobilno enoto urgentnega zdravnika, namenjeno posredovanju pri najvišjih prioritetah nujnosti na terenu, kar predstavlja izboljšanje obstoječega sistema, so prepričani. "V prihodnje, ob zadostnem številu zdravnikov na primarni ravni, pa je načrtovana še dodatna mobilna enota vozila urgentnega zdravnika."

Območna zastopnica pacientovih pravic Milena Pečovnik nam je pojasnila, da zaenkrat večjih težav pri dostopu do zdravstvene oskrbe na območju ne beležijo, so pa pristojni rešitve na bolj perečem področju zobozdravstvene oskrbe obljubili v nekaj mesecih. Na občini poudarjajo, da se v zadnjih letih soočajo s pomanjkanjem zdravnikov, zlasti na primarni ravni, kar vpliva na dostopnost do zdravstvenih storitev. "Koroška regija je že leta 2017 beležila kronično pomanjkanje zdravnikov splošne oziroma družinske medicine, kar predstavlja dolgotrajni izziv za naš zdravstveni sistem. Kljub temu Zdravstveni dom Slovenj Gradec na področju ambulant družinske medicine uspešno zagotavlja stalno in kakovostno zdravstveno oskrbo. To je rezultat dolgoročne vizije in premišljenih kadrovskih strategij, ki so omogočile stabilnost in zadostno število zdravnikov v tej ustanovi. Kljub tem prizadevanjem ostajajo izzivi na področju nujne medicinske pomoči."

Direktor slovenjgraške bolnišnice Vladimir Topler je medtem ocenil, da nova ureditev prinaša prednosti. Poudaril je, da je enota za hitre preglede, ki naj bi bila zdaj sporna, nekoč že delovala, a so jo potem ukinili. Zdaj naj bi delovala tudi kot sito, da se zmanjša pritisk na urgenco, kjer pa bodo še naprej obravnavali vse urgentne primere. 

"Enota za hitre preglede (EHP) bo pacientom zagotavljala 24-urno prisotnost zdravnika na primarni ravni, kar prej ni bilo mogoče zaradi sočasne obremenitve zdravnikov z dežurnimi ambulantami v posameznih zdravstvenih domovih in terenom. Nova ureditev preprečuje, da bi dežurna ambulanta ostala brez zdravnika v primeru njegovega odhoda na teren. Poleg tega nova lokacija skrajšuje čas dostopa med Enoto za hitre preglede (EHP) in urgentnim centrom Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, saj sta obe enoti na isti lokaciji," pa prednosti izpostavljajo na občini. 

O tej tematiki pa smo govorili tudi z državnim sekretarjem na ministrstvu za zdravje Denisom Kordežem, ki prav tako poudarja, da gre pravzaprav le za vračanje na sistem, ki je pred pandemijo že deloval. A so nato iz te ureditve izstopili in začeli dežurno službo izvajati v prostorih ZD, kar pa ni v skladu s pravili.  

Poudarja, da torej ne uvajajo ničesar novega, ampak le popravljajo napačno stanje. "Ker danes pacienti enote za hitre preglede oziroma te dežurne službe storitve nimajo v urgentnem centru, ampak v 50 metrov oddaljenem zdravstvenem domu, kar je čisti nesmisel in je, kot rečeno, kršenje pravilnika." Z upoštevanjem pravil pa je povezano tudi financiranje.  

"Danes zdravniki ne želijo izvajati tega, kar je pravnoformalno njihova dolžnost. Nihče jih ne sili v to, da delajo preko svojih zakonskih obveznosti. To je prva točka. Druga stvar pa je, da smo zagotovili sodelovanje okoliških zdravstvenih domov, ampak oni selitve še naprej ne želijo in postavljajo različne zahteve, tudi da bi se uredili boljši prostori, kar smo že uskladili. Bolnišnica je že pripravila načrte in ko se ponovno vzpostavi delovanje, pristopimo k reševanju tudi tega problema, da se uvrsti v načrt razvojnih programov tudi ta dograditev."

Kot poudarja, gre za izziv, ki ga rešujejo že nekaj časa: "V 95 odstotkih smo se z njimi že uskladili, ko pa je prišla točka, da bi se ta premik moral zgoditi, da bi ponovno začeli izvajati dejavnost tako, kot je skladno s pravilnikom in kakor je tudi financirana, pa so prišli neki dopisi, češ da se izvajajo pritiski." Da bi jim nalagali prekomerne obremenitve, je ob tem ponovno kategorično zavrnil.  

"Osemkrat smo bili na Koroškem na sestanku, še dvakrat so bili oni tukaj pri nas. Vključili smo vse deležnike, tako da smo res temeljito predelali celotno problematiko," našteva. "Ampak na koncu je tukaj, ne morem se izraziti drugače, upor zdravnikov v zdravstvenem domu."

Kar ga preseneča. "Pravzaprav bodo oni s tem predlogom razbremenjeni."

A če vse našteto drži – kako je mogoče, da ima neko območje tako drugačno organizacijo, ki odstopa od predpisane prakse?  Šlo naj bi predvsem za želje lokalne skupnosti. "So bile sprejete lokalno politične odločitve, da se v organizacijo zdravstva na Koroškem pač ne vtika. Vse prav, dokler se zadosti osnovnim pravilom, ki jih določajo zakonski in podzakonski akti. Tukaj pa ne moremo govoriti o tem, da urgentni center funkcionira kot celota in na način, kot je predpisan. Ta izjema se jim je pač dovolila med covidom. To izjemo so zlorabili in zdaj se upirajo ponovnemu delovanju, tako kot bi to moralo biti."

Poudarja še, da je polno delujoč urgentni center edini način, da bodo pacienti deležni ustreznih obravnav, saj da zdravstveni dom nima niti ustrezne opreme, s tem pa dejansko obremenjuje interniste urgentnega centra. Prav tako pacienti nimajo enotne vstopne točke.  

S strani nekaterih osovražene spremembe naj bi bile zdaj dejstvo. In Kordež verjame, da se bo vihar polegel. Saj da si je tudi težko predstavljati posledice, če bi v državi dopuščali, da vsak dela, kar želi.  

Odgovore ZD še čakamo.