Helikoptrski prevoz do belih strmin je v tujini nekaj povsem običajnega, zelo razvit je na Islandiji, v zadnjem času je v razmahu v Albaniji in Črni gori, našteva pilot Nejc Kovač. Tudi v Sloveniji se je za turno smuko začel uporabljati že pred leti, nato je nekoliko zamrl, v lanskem letu, ki ga je zaznamovala pandemija covida-19 in žičniške naprave niso delovale, pa je ta ideja spet oživela, pripoveduje sogovornik.
Pogoj je lepo vreme
Na Kaninu bodo zdaj delovali na dva načina, "heliski" in "helilift", tako za alpske kot za turne smučarje. Vzletajo bodisi z bovškega letališča ob vznožju Kanina ali pa iz baze v Lescah. Če gre za večjo skupino ljudi, jih do Bovca prepeljejo z letali, od koder jih na vrh najvišje ležečega smučišča dvigne helikopter. Nanj je nameščena tudi košara, kamor se pospravi smučarsko opremo. V letalu je prostora za 10 potnikov, v helikopterju največ za pet. Časovnica odhodov je prilagojena temu, da so smučarji na Kaninu okoli devete ure, ko se smučišče tudi odpira.
Turne smučarje pod okriljem vodiča vozijo še nekoliko višje, na pogorje Kanina ali Stola. Vprašamo, ali bi lahko leteli še kam. Na Vogel ne smejo, ker gre za območje Triglavskega narodnega parka, če bi bilo dovolj zanimanja, pa bi šlo denimo na Krvavec.
Ne gre za stalno ponudbo prevoza do belih strmin, saj je pogoj polna zasedenost helikopterja, predvsem pa vreme. Navsezadnje gre vendarle za visokogorje in tako, kot so smučarji že večkrat obstali pred ustavljeno gondolo, so morali v zadnjem hipu zaradi močnega vetra odpovedati tudi polet helikopterja. "Mi lahko vozimo samo ob res lepem vremenu. Letos spomladi smo morali zjutraj odpovedati polet, ker je na vrhu preveč pihalo. Kadar je veter premočan, ne moremo leteti, v takem vremenu tudi gondola ne dela. Kadar je oblačno, pa zaradi slabe vidljivosti ne moremo pristajati oziroma vzletati," pojasnjuje.
Slovenci s helikopterjem celo v Dolomite
Sam je smučarje že večkrat prevažal: "To je za take, ki bi radi neko doživetje enkrat v življenju in jim je to všeč. Sproti nekaj vidijo, malo je drugače in lahko se pohvalijo, da so šli na smučanje s helikopterjem," opisuje navdušenje potnikov.
So pa tudi taki, ki zadevo zastavijo veliko bolj resno. Imajo namreč tudi potnike, ki jih vozijo v Italijo, ampak ne denimo do bližnjega Trbiža in Višarij, pač pa vse do Dolomitov, ki so z avtomobilom oddaljeni nekaj ur vožnje. "Odpeljemo jih tja, jih odložimo, se vrnemo domov in se čez nekaj dni vrnemo ponje. So pa tudi taki, ki gredo tja za en dan. Zjutraj odsmučajo in se popoldne vrnejo domov," nas osupne Kovač. "Ja, tudi to delamo, ampak v teh primerih gre za stranke, ki si pač lahko več privoščijo," se nasmeji.
Če so že lani paket heliskiinga skupaj z vključeno smučarsko vozovnico oglaševali za 140 evrov, pa je treba za prestižno mednarodno smuko v denarnico seči kar nekajkrat globje. "Če smučarje pustimo tam, potem je cena višja, saj mora helikopter dvakrat tja in nazaj. Če pa gre samo tja in popoldne nazaj, pa je cena polovična," pojasni Kovač. To pomeni, da prevoz do denimo Cortine d’Ampezzo stane med 2000 in 4000 evri.
Prometna (ne)povezljivost
Ko bi vsaj šlo po zraku, bi sicer v teh dneh lahko rekli tudi za Bovec. Stisnjen na skrajni severozahod Slovenije, je poleg dostopa z juga iz Nove Gorice oziroma Idrije odvisen od dveh gorskih prelazov – Vršiča in Predela.
Vršič je zdaj zaradi zimskih razmer zaprt, dostop čez Italijo pa so ohromila večmesečna cestna dela na obeh straneh Predela. Zapora je trenutno postavljena tako, da je je treba prelaz prečkati še pred pol osmo uro zjutraj, nato pa se zapre za vse dopoldne. Nove zapore z le kratkimi predahi si nato sledijo tudi skozi ves dan. "Od torka naj na italijanski strani njihova zapora več ne bo potrebna, saj bodo končali dela, ki so terjala popolno zaprtje ceste in bo nato zadostoval semafor," nam župan Bovca Valter Mlekuž postreže s svežo informacijo. Še skoraj do konca decembra pa bo ostajala zapora na slovenski strani, ki naj bi se v popoldanskem času sicer prav tako kmalu ukinila, zato pred morebitnim odhodom na pot iz gorenjske smeri preverite aktualne ure odprtja in zaprtja ceste.
Pred nekaj tedni je sicer nekaj upanja prebivalcem in obiskovalcem tega konca Slovenije vlila novica, da se razmišlja o gradnji predora pod Vršičem. Je to sploh realno? "Mislim, da je, kajti prve informacije o tem, ki sem jih dobil, so bile iz direkcije za infrastrukturo, ni šlo zgolj za nekakšne govorice. Obvestili so me, da je vlada to obravnavala. Ne vem, če je to realno uresničljivo v kratkem, se pa o tem vsekakor razmišlja," je potrdil. Za Bovec, Kobarid in okolico bila taka povezava vsekakor velikanskega pomena. "Vemo, kako je v poletni sezoni s pločevino na vrhu Vršiča, pozimi pa sami vidite, kakšne težave so z neprevoznostjo," poudarja.
Nova gondola bi bila na vrhu v 15. minutah
Na boljši dostop upajo tudi na Kaninu. O novi gondoli sanjajo že vrsto let, v prihodnjem letu pa naj bi se predvidoma vendarle začela tako težko pričakovana gradnja, ki bo del celovite prenove najvišje ležečega smučišča. "Gre za državni projekt, težak 50 milijonov evrov. Razpis naj bi bil pripravljen do konca leta, poleg nove gondole bo treba poskrbeti za zaščito pred snežnimi plazovi, v načrtu je tudi akumulacijsko jezero za zasneževanje. Treba je narediti vse ali pa nič, nekaj napol ne gre," je pojasnila direktorica družbe Sončni Kanin Manuela Božič Badalič.
Obstoječa gondola je stara že pol stoletja, na hrib sopiha več kot pol ure. Načrtovana nova bo hitrejša, do vrha hriba bo potrebovala le 15 minut, ena kabina pa bo hkrati lahko prepeljala 12 potnikov. Postaje A, B, C in D ostajajo, le B in D se bosta nekoliko zamaknili – B zaradi snežnih plazov, D pa bo malce višje, tako da zgoraj ne bo treba več pešačiti do prve žičnice. Na spodnji postaji je načrtovana tudi garažna hiša. Čeprav so vmes razmišljali tudi drugače, trisedežnica Skripi ostaja. "Vse naprave in proge ostajajo enake. Zaradi postaje bo treba verjetno žrtvovati le vlečnico," pravi sogovornica.
Prva gradbena dela bi se lahko začela že poleti, zaključila pa do konca leta 2023.
KOMENTARJI (92)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.